Pogodbe »državnih direktorjev« bodo morale biti z novimi pravili usklajene že do konca junija. Po prvih izračunih bodo nekateri dobivali precej manj kot zdaj. Nova uredba, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden na predlog gospodarskega ministrstva in bo danes objavljena v Uradnem listu, določa: osnovna plača vodstev večinsko državnih družb ne bo več vezana na povprečno plačo v panogi, kot je zdaj , temveč na povprečno plačo v družbi sami. Torej določa, koliko več kot povprečni zaposleni lahko prejme njegov direktor. Ali podrobneje; uredba določa: osnovna plača vodstev družb v neposredni in posredni večinski lasti je največ: - trikratnik (za male družbe), - štirikratnik (srednje) in - petkratnik (za velike družbe) povprečne bruto plače, izplačane v družbah v skupini, ki imajo sedež v Sloveniji, ali pa v družbi sami, če nima skupine. Nižji količniki so določeni za vodilne družb, ki oskrbujejo z elektriko, plinom, paro in v rudarstvu (razen pri HSE in GEN energiji), hkrati bodo vodstva javnih občinskih družb praviloma dobivala trikratnik plače, kot jo povprečno prejemajo njihovi zaposleni. Nagrade za uspešno poslovanje bodo po uredbi lahko največ 30 odstotkov letnih plač vodilnega, torej 3,6 bruto plače (zdaj dve) - le pri omenjenih dveh posebnih skupinah družb 15 oziroma 10 odstotkov letno izplačanih plač. Odpravnina ostaja največ šest mesečnih plač. Učinek na žepe direktorjev, nekateri bodo močno padli In kaj za žepe »državnih« direktorjev sploh pomeni nova uredba? Naša prva simulacija, ki smo jo objavili sredi meseca (www.finance.si/277094), je pokazala, da bodo nekateri »državni direktorji« po novem prejemali manj kot zdaj, drugi pa več. Denimo plača prvega moža NLB Boža Jašoviča se bi po našem izračunu znižala z okrog 11.290 na 9.940 evrov bruto, plača prvaka Telekoma pa z okrog 12.600 na 11.720 evrov bruto, medtem ko bi plača prvega moža Slovenskih železnic zrasla z okrog 6.990 na 7.615 evrov bruto. Pri nekaterih utegnejo biti razlike precej večje; prva dama državne avtocestne družbe Dars Mateja Duhovnik bi po grobem izračunu namesto zdajšnjih 10.933 evrov bruto utegnila po novem dobivati »le« okrog 7.855 evrov bruto. Direktorji molčijo, ZN5: To je proti ZGD! Vodilni družb v državni lasti, kijih nova uredba zadeva (42 je le družb v neposredni večinski lasti države), za zdaj niso zgovorni o novih določilih. Več pa Virektorji molčijo, ZN5: To e proti ZGD! Vodilni družb v državni lasti, :i jih nova uredba zadeva (42 je s družb v neposredni večinski isti države), za zdaj niso zgoorni o novih določilih. Več pa jih neuradno poudarja, da so jim bila ob lanski omejitvi plač (na od tri- do petkratnik, izjemoma šestkratnik povprečne bruto plače, ki je bila zadnje leto izplačana v dejavnosti družbe) dana zagotovila, da gre za krizno omejitev in da bodo plače z letom 2011 »normalizirane«. Seje pa na uredbo z ostro kritiko odzvalo Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS). Opozarja, da uredba pri določilih prejemkov ne upošteva finančnega stanj a družbe, kot to določa ZGD-1, ampak le kriterij velikosti družbe in plač zaposlenih, in da pripravljavec uredbe izhaja iz domnevno »nepravičnih razmerij med prejemki uprav in zaposlenimi«, kar da ne pojasni niti kvalitativno niti kvantitativno. Po raziskavi ZNS je bilo v letih 2007 in 2008 razmerje med neto prejemki uprav in zaposlenimi v javnih družbah v povprečju ena proti sedem, to razmerje pa je po ZNS v resnici še nekoliko nižje, če upoštevamo tudi višji dohodninski razred članov uprav. In ta dejstva iz raziskave ne navajajo na nepravičnost teh razmerij, piše ZNS. Hkrati ZNS opozarja, da je določanje prejemkov uprave po zakonodaji avtonomna pravica nadzornih svetov - ne vladne uredbe, ki za nadzornike, ki bi glasovali za pogodbe, neskladne z uredbo, predvideva globe od štiri do pet tisoč evrov. Omenimo, da upravnemu odboru ZNS predseduje prvak državnega Kada Borut Jamnik. Kako privlačno je mesto v državnih družbah Poznavalci kljub zakonski ureditvi plač - uredba je del marca letos uveljavljenega zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski državni lasti in lasti lokalnih skupnosti - vlado pozivajo k razmisleku, ali je ustrezno, da denimo prvi mož največje državne banke dobiva pod deset tisoč evrov bruto plače, kar je precej manj od domačih kolegov in povsem neprivlačno za dobre kadre. Denimo, Aleš Žajdela, ki vodi tretjo največjo banko -Abanko Vipa, je lansko krizno leto mesečno povprečno prejel 14.447 evrov bruto plače, prva moža Unicredita in Factor banke France Arhar in Boris Pesjak 14.500 evrov bruto, prva dama SKB banke Cvetka Selšek 16.500 evrov bruto. • 5 ► -kratnik povprečne plače v svoji družbi bodo po novem lahko največ prejemali vodilni družb v večinski lasti države. ""*■ Božo Jašovič, predsednik uprave NLB Zdajšnja plača: 11.291 EUR bruto Nova okvirna plača: 9.940 EUR bruto ► Mateja Duhovnik, predsednica uprave Darsa Zdajšnja plača: 10.933 EUR bruto Nova okvirna plača: 7.855 EUR bruto

Medij: Finance
Avtorji: Weiss Monika
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 30. 04. 2010
Stran: 9