Medse smo povabili tudi notranjo ministrico Katarino Kresal in pravosodnega ministra Aleša Zalarja." Kaj ste ugotovili, potem ko so se časopisi že nekaj dni spraševali "Kdaj bo kaznovana?" - Hilda Tovšak, seveda? "Predvsem to, da je v zakonu o gospodarskih družbah, v stečajni zakonodaji in v kazenskem zakoniku zelo jasno opredeljeno, kakšne so odgovornosti nadzornih svetov in članov uprave, predvidene pa so tudi odškodninske tožbe. Skratka, zakonodaja je pri preganjanju tovrstnih dejanj zelo jasna. Problem te države je, da pri uporabi teh zakonskih členov nimamo sodne prakse." Zakaj je nimamo? "Ker tisti, ki so dolžni opozarjati na primere očitnih zlorab, teh informacij ne posredujejo policiji in tožilstvu. In to je največji problem, ne zakonodaja." Se vlada zato na primere, kot je Vegrad, odzove šele, ko hitro sodišče javnega mnenja že presodi in včasih tudi že obsodi? "Mislim, da se tako javno mnenje ustvari prav zaradi tega." Pa je to prav? "Meni se zdi povsem neprimerno, da se odvija tovrstni 'sodni proces' prek medijev." Kaj pa sta vam povedala Kresalova in Zalar? "Pogovor bomo popoldne nadaljevali (z ministrico smo se pogovarjali v ponedeljek, op. p.), do zdaj pa smo prav na primeru Vegrada zadevo že pripeljali do operativne ravni. V Vegradu je država prek PDP solastnik, zato bomo raziskali kršitve in ugotovili, na kakšen način se bomo lahko nanje odzvali. V nadzornem svetu Vegrada je namreč tudi naš nadzornik." Je to nadaljevanje vladne tajkunske vojne? "Tudi tako bi se temu lahko reklo." Kako pa to, da tajkune zmeraj najdete le tam, kjer se vname javno mnenje? "Prav zato, da ne bodo več mediji tisti, ki nas bodo opozarjali na kršitve, poskuse zlorab, ali celo že na vnaprej dokazane zlorabe, bomo pripravili postopkovnik, s katerim bomo zajeli vse take primere. Vse bolj očitno namreč je, da se člani nadzornih svetov na poskuse kršitev sploh ne odzovejo, ali pa, vsaj sama sem pomislila na to, premalo poznajo zakonodajo in možnosti ter dolžnosti, ki jih imajo." Mimogrede, ali niso delali izpitov za nadzornike? "Nadzorniki so jih morali imeti, od določenega časa naprej pa ne več. Prejšnje vlade ne želim kritizirati, vemo pa, kdo je bil v nadzornih svetih in kako so nadzornike kadrovali. Zato je želela ta vlada to popraviti s kadrovsko akreditacijskimi sveti, da bi sedli v nadzorne svete ljudje z določenim znanjem in referencami." Če se vrneva k postopkovniku, kaj boste z njim dosegli? "Morda pa bomo nadzornike tudi tako informirali, kaj vse jim zakoni omogočajo. In to v vseh primerih, ne le v primerih, ki jih javnost prepozna za tajkunske." Kako je zdaj s tajkuni? Privatizacija je bila povsod, v malih in velikih firmah. "Seveda imamo ob tajkunih tudi tajkunčke, zame pa je tajkun tisti, ki si je protipravno pridobil premoženje. Sama nimam nič proti in mislim, da tudi nihče drug, če so bile privatizacije in prevzemi narejeni v skladu z zakonodajo. Mnoge take firme zdaj tudi uspešno poslujejo. Problemi so tam, kjer so se zgodili prevzemi - ali pa jih zaradi preveč ambicioznih načrtov vodilni niso pripeljali do konca in so zdaj te družbe v velikih težavah. Te težave postajajo namreč problem države." Zakaj? "Ker jih poskušajo vodilni prenesti na druge in se kot njihovi plačniki pojavljajo vedno samo delavci, v končni fazi pa seveda država, saj mora ona poskrbeti za delavce." Vlada je tujkunom že stopila na prste s klavzulo pri bankah, kakšno boste dodali zdaj? "Nobene nove klavzule ne bo, le vse predstavnike države v nadzornih svetih želimo obvestiti in vzpodbuditi, da bodo uporabljali zakonodajo in preganjali poskuse nepravilnih ravnanj uprav, lastnikov ali koga drugega. Tako ne bomo več s prstom kazali le na ene, na druge pa ne. Ali pa iz medijev izvedeli, kdo je naslednji. In tudi meni ne bo treba več spraševati novinarjev, kateri stečaj bo naslednji. Res sem bila cinična, ko sem jih to vprašala, ampak zakaj sem to naredila? Zato, ker te zgodbe zvem iz časopisa. Ne povejo mi jih predstavniki države v nadzornih svetih." Pa saj daje vlada nadzornikom vsakič navodila za glasovanje? "Že, že, skupščine so pa enkrat letno. Prav zdaj se dogajajo in če mene vprašate, je zelo žalostno, da smo se začeli s tem ukvarjati šele zdaj. Saj ta zakonodaja ni od včeraj. Že nekaj let jo imamo." Bi radi zaostrili odgovornost nadzornikov? "Zaostriti nam je ni treba. Želimo si, da bi začeli veljavno zakono- J dajo uporabljati in s pomočjo ve- m ljavnih določil za preganjanje kriminala preganjati tudi J kriminal. Da bi torej nadzornik, če sum kriminala obstaja, že enkrat vložil tudi ovadbo." J Ali nadzorniki ne jamčijo za svoje delo z vsem svojim premoženjem? "Seveda jamčijo in vedo, da so odškodninsko odgovorni, če se na ugotovljene kršitve v upravi ne odzovejo pravočasno, a se tega veliko premalo zavedajo." Če jih nihče ne pocuka za rokav? "Kaj pa, ko jih bo? Nadzornik je vendar te odgovornosti razrešen, če pove za kršitev pravočasno. Če pa molči in pusti, da stvari tečejo svojo pot, je po določenem času tudi odškodninsko odgovoren. V naši državi ugotavljamo tudi odgovornost nadzornikov, ne samo uprave." Ministrica ste 38. dan. Ste pričakovali, da se vam bo zgodilo toliko stvari naenkrat? "Odkrito povedano nisem. Razmišljala sem celo o tem, da bom imela avgusta, ko so parlamentarne počitnice, čas državnim sekretarjem v miru določiti prednostne naloge in poskrbeti za primerno organiziranost ministrstva. A se je že prvi dan začelo z zgodbami, za katere bi raje videla, da jih ne bi bilo." Prevent? "Prva zgodba, ki je še nismo zaključili, je bil TEŠ, sledil je Prevent, zdaj Vegrad." M Katera bo naslednja? "Ne vem, vem pa, da je zdaj že pravi trenutek, da tudi na glas povem, da se ne mislim ukvarjati z vsakim posameznim stečajem posebej. Ne bom se, ker to ni moja naloga." Je to odgovor ljudem, ki se sprašujejo, ali boste res tekli v vsako privatno podjetje s težavami v občutljivih regijah? In seveda ali boste hiteli na pomoč tudi, če bo propadalo podjetje v Ljubljani ali Mariboru? "Ponavljam, da to ni moja naloga. A naj povem tudi, zakaj sem se doslej želela vključiti v to. Zato ker sem lahko samo tako prišla do pravih informacij in do ideje, kako take zadeve reševati sistemsko. Če ne bi bila v Preventu, če se ne bi bili pogovarjali in če ne bi razumela razmer do zadnje ■* podrobnosti, bi težko ■* našla sistemsko rešitev." Ne mislim se ukvarjati z vsakim posameznim stečajem posebej. Ne bom se, ker to ni moja naloga Kaj lahko poslej pričakujejo zasebna podjetja v težavah? "V Preventu jih je povzročilo nesoglasje lastnikov, in če se bo to ponovilo še kje, me ne bo več zraven, ker smo že naredili model, kako se bomo odzvali." Kako lahko tako prepričano rečete, ne bo me več zraven? "Ooooo...(smeh), zato ker imamo drugo delo." Koroška ni edina regija, kjer so ljudje usodno odvisni od velikega zasebnega podjetja. "Seveda ni, ampak tudi če bi se zgodilo kaj takega še kje, lahko moji sodelavci zasebnim lastnikom povedo, naj ne pričakujejo nikakršne pomoči države, saj so odgovorni zase sami, če bi ugotovili nepravilnosti, pa jih čaka kvečjemu kazen. Ker pa je bilo v primeru Preventa kar na lepem na cesti 1200 ljudi, hkrati pa smo vedeli, da za težave ni kriva recesija ali izguba trga in posel za podjetje je, smo se odločili, da bomo v takih primerih novim vlagateljem pomagali. Poudarjam, novim vlagateljem in ne lastnikom, ki so krivi za težave podjetja." Kako? "Napisali smo sveženj ukrepov in jih objavili na spletnih straneh gospodarskega ministrstva. Vsak vlagatelj lahko tako v miru presodi, kakšna ponujena pomoč države mu ustreza, in se odloči. Objavili smo tudi postopek za pridobitev take pomoči. Za vse to bodo poslej skrbeli moji sodelavci." Kaj pa čaka delavce v podjetjih a la Vegrad, kjer je država lastniško soudeležena? "V Vegradu so se na težave odzvali daleč prepozno. Za to ne krivim članov nadzornega sveta, z našimi iz PDP vred, saj so mi povedali, da so se zadnjega pol leta ukvarjali s tem, da so sploh dobili pravo sliko o razmerah v podjetju." Se jim je, tako kot EU, zgodila Grčija? "Pa še res je. Podatki so grozljivi." A,ja? "Ne smem jih razkriti, ker so poslovna skrivnost. Lahko pa povem, da so bili februarja podatki o poslovanju krasni, že 30. junija pa I katastrofalni, vendar ne zaradi » tako hitrega poslabšanja rezultatov, ampak samo zaradi bolj pravilnega zajemanja podatkov, pri čemer ne vemo, ali je slika že dokončna, saj slabitve še niso upoštevane. Tako je postal poseben primer tudi Vegrad, le da smo se to pot vsi krizni ministri vprašali, kaj lahko v takih primerih naredimo." So ministri takoj pomislili na nadzornike? Kaj so predlagali? "Spremembe zakonodaje in zaostritev pogojev. Ko smo čez konec tedna prečesali vso zakonodajo, pa smo ugotovili, da imamo dobro stečajno zakonodajo, le postopkov ne sproži nihče. Zato smo pripravili prej omenjeni postopkovnik, ki je sistemska rešitev za tovrstne primere. Če se ne bodo odzvali naši nadzorniki, se bomo pa mi kot lastnik." Ste v rešitvi upoštevali, da država marsikje ni velik solastnik? "To je lahko problem. Kjer je država velik lastnik, bi se odzvala drugače, kot se je v Vegradu. Kjer je manjšinski lastnik, je pri odločanju omejena in lahko naredi tisto, kar ji lastniški delež omogoča. Še zmeraj pa lahko tudi tak lastnik sproži vse postopke za ugotavljanje kaznivih dejanj." Tudi če bi imeli eno samo delnico? "Seveda, enake pristojnosti ima tudi davčna uprava, kadar ima podjetje dolg do države." Si bo začela država kupovati v podjetjih po eno delnico? "Ne bomo jih kupovali." Ste s tem postopkovnikom posegli v urad, ki mu Slovenci rečemo kar finančna policija? "Nikakor ne, s tem smo mu kvečjemu povečali obseg dela." V vladi niste od včeraj. So ostali poli v krizni skupini po odhodu vašega predhodnika Mateja Lahovnika taki kot prej? Na eni strani vi in minister Mitja Gaspari, na drugi finančni minister Franc Križanič? "(smeh) Tega pa ne vem. Sama imam običajno podobno stališče kot bivša ministrica Tea Petrin ali pa kot Maks Tajnikar, ampak to sta bila pač moja profesorja. In kolikor se spomnim, sta imela tudi Gaspari in Petrinova zmeraj podobna stališča. To so moji učitelji in najbrž razmišljamo podobno." Ali kaj pogrešate bančno aktivnost? "Seveda jo. Podjetja goreče potrebujejo posojila, ali jih lahko tudi najamejo, pa je odvisno od pogojev. Osebno sem prepričana, da zdaj zmeraj bolj potrebujejo likvidnostna posojila. Potrebujejo obratni kapital, da lahko posel sploh zavrtijo, problem imajo z zavarovanji teh posojil. Meni ne gre iz glave, da delamo samo z 20 odstotki kapitala in da je gospodarstvo 80-odstotno zadolženo. Ko sem to slišala prvič, sem rekla, recite mi, da ni res. Pa žal drži in je grozljivo." Tu ni več v tolažbo trditev, da tisti, ki nima dolgov, nima vizij. "Seveda ne, to precej presega dopustne vizije. In je problem. Sama nič kaj dosti ne krivim ljudi, ki so takrat hiteli po posojila, da bi podjetje raslo. Vsi smo bili malo zasanjani. Taka konjunktura in tak splet okoliščin sta bila, da smo vsi mislili, da smo prišli v fazo najvišje družbene blaginje in da bo šlo naprej vse kot po maslu. Vse nam je uspevalo, v vse elitne organizacije sveta so nas sprejeli, le OECD je manjkal. Vladalo je tako vzdušje, da smo postali vsi malo preveč neprevidni. In smo pozabili, da pride za soncem zmeraj dež in za gospodarskim dvigom zmeraj padec." Koliko bo po vsem povedanem še ostalo od vaše napovedane razvojne aktivnosti? "Čeprav ta prvi mesec kaže, da se bom ukvarjala samo z reševanjem slabih podjetij, vam zagotavljam, da je še vedno moja prva naloga pomagati zdravemu delu gospodarstva." Kaj pa slabi in šibki? "Sama sem zagovornica stečajev. To gospodarstvo se mora prečistiti. In tisto, česar se ne bo dalo rešiti, bo zdaj pač umrlo." Pa vas nič ne skrbijo naše statistike? Umre več podjetij, kot se jih na novo rodi. Mi nismo Nemčija." "Vem." Pa vendar ostajate zagovornica stečajev? "Vem, da je težko. In tudi to vem, da zaradi tega mojega stališča ne bom prav nič priljubljena. Ampak mi bomo delali za to, da bi se zdravi del gospodarstva čim prej ujel in nato presegel trend stečajev. In nekje moramo začeti, pri tem pa po moji sodbi nismo pred dilemo ali ali. Ali bomo držali slaba podjetja v navidezno dobri formi, četudi nam bodo slej ko prej omagala, ali pa jim bomo dovolili umreti in bomo raje z vso paro delali za zdrave, da bomo dosegli ravnovesje med zdravim in bolnim delom gospodarstva. Sama se ogrevam za pomoč zdravim." Kaj pa porečete, kadar slišite denimo Preventovo šiviljo, ki si želi, da je za tisto nizko plačilo ne bi več poklicali na delo, ki ga mora opraviti, sicer izgubi socialne pravice? "Razlika med nadomestilom za brezposelnost in minimalno plačo je premajhna. In če se novi vlagatelj v Prevent ne bo odločil zelo hitro in ne bo zagnal proizvodnje, ne bo imel več delavk, ki bi hotele delati v Preventu." Ali je to dobro? "Ni. Sama se ne strinjam z menedžerji, ki pravijo, da je problem, ker smo dvignili minimalne plače in podjetjem povečali stroške. Zakaj se ne strinjam? Ker pravim, da bi se morali menedžerji ukvarjati predvsem z razmišljanjem, kako pridobiti take posle, da se sploh ne bomo pogovarjali o minimalni plači, ampak bodo lahko ljudi primerno plačali. Moje ključno sporočilo menedžerjem zato je: razumem, da se to ne more zgoditi jutri, ker smo zamudili vlak, ko bi morali prestrukturirati gospodarstvo, v krizi pa bo to težko. Ampak razmišljati pa morajo v to smer, saj je minimalna plača samo zagotavljanje minimalnega standarda, ki je še nad pragom revščine. To pa ne more biti naša razvojna usmeritev. To v prihodnosti ne sme biti naš problem." Dane? "Seveda ne, saj si moramo prizadevati za to, da bomo gospodarstvo pripeljali na raven, ko bo imel minimalno plačo mogoče sem pa tja še kdo in minimalna plača ne bo predmet pogajanj s sindikati ali pa najbolj vroča družbena ali celo politična tema." Je taka, višja minimalna plača rešila težave v družbi in gospodarstvu ali je zgolj vzela ljudem voljo do dela? Imate pregled, kaj se dogaja? "Že to, da toliko ljudi prejema minimalno plačo, kaže na to, da je naše gospodarstvo zelo nezdravo in daleč od tistega, kar si želimo. Radi bi bili vendar visoko razvita družba, ki bo imela tako gospodarstvo, da bomo lahko imeli normalen socialni in družbeni standard. Prav zato pravim, da bom z ekipo delala za bolj zdravo gospodarstvo. Morebiti nam to za časa mojega mandata še ne bo uspelo, toda če samo zastavimo tako gospodarsko politiko in bodo nasledniki peljali stvari naprej, bomo mogoče čez deset let lahko rekli, zdaj smo pa prišli tja." Koliko ste že doma v energetiki? "Že kar precej. Spoznavam se z njo, pri tem pa imam tudi malo 'sreče', saj direktorja Janeza Kopača tri tedne ni bilo in mi zato ni preostalo nič drugega, kot da sem se začela zelo intenzivno ukvarjati z energetiko." Ali je bilo dobro, da je začel Elektro Maribor prvi svojim odjemalcem elektrike vračati denar za preplačano elektriko z obrestmi vred, drugi pa mu sledijo? Kaj bo to pomenilo za gospodarjenje petih elektroenergetskih podjetij? "Po moji sodbi je bila to težka odločitev. Kaj bo to pomenilo za njihove bilance, pa še ne vem. Upam, da so uprave teh podjetij naredile izračune in vedo, kaj bi pomenilo odlašanje. Hkrati pa moram opozoriti, da je eno sprejetje racionalne ekonomske odločitve, kaj je v tem trenutku optimalna rešitev z vidika finančnih tokov, drugo je pa njihova družbena odgovornost, pri kateri je treba upoštevati tudi dolgoročni moment. Če bi bila jaz tam direktorica, bi razmišljala predvsem o tem, da so to moji kupci, ki lahko že jutri gredo drugam." Kam pa? "O, prihajajo novi ponudniki. Petrol močno povečuje delež in še kakšni drugi bodo prišli. Ne bo nam treba več ostajati pri enem distributerju. Laično ocenjujem, da je v tem trenutku še posebno pomembno, da so do kupcev pošteni in jim preplačano vrnejo." Ste proračun gospodarskega ministrstva za prihodnji dve leti že oddali? "Že, s porabo ostajamo na ravni minulih let." Kaj pa znižanje plač javnih uslužbencev? Ali svoje sodelavce plačate preveč ali premalo? "Mogoče sem malo pohitela, ko sem takoj na začetku mandata rekla, da imam 20 odstotkov preveč ljudi. Odmevalo je, o, joj, sama pa mislim, da je dobro, da imam cilj in se ga bom držala." Še zmeraj mislite, da jih je toliko preveč? VVegradu so se odzvali na težave daleč prepozno, Zato ne krivim članov nadzornega sveta "Tak je moj občutek. V našem ministrstvu je trenutno 258 ljudi. Tu delam leto in pol, redno sodelujem z okoli petdesetimi in vem, da za njimi stojijo skupine, ki jim pomagajo. Toda če po tolikšnem času okoli sto ljudi sploh ne vidim in jih ne poznam, pa ne zdim v pisarni, je to signal, da nekaj ni v redu. Prepričana sem, da imamo ljudi, ki so preobremenjeni, nekateri pa so 'skriti' v pisarnah. Če bi jih znali vzpodbuditi, bi mogoče dali kaj od sebe, ampak ker sem si cilj zadala, imamo že projekt reorganizacije ministrstva. Novi generalni sekretar se je pregleda že lotil." Je bolje ljudem znižati plače ali koga odpustiti? "Plače bomo znižali za toliko, kolikor se bo s sindikati dogovorila ministrica Pavliničeva. A se mi to ne zdi fer do garačev, ki so še zvečer z mano, pa nič ne vprašajo, koliko bodo dobili zraven. Sama sem bolj naklonjena temu, da bi takim ljudem dali kak evro zraven. Tiste, za katere po reorganizaciji dela ne bi bilo, bi prerazporedili. Če jih tudi drugje v upravi ne bi potrebovali, pa bi jim dali tako kot v podjetjih odpravnino in bi si poiskali novo službo." Koliko kriznih ministrov deli vaše prepričanje? "Mnogi imajo daljši staž in so bolj spretni pri izjavah, predvsem pa vedo, kaj bi zmanjšanje sistemiziranih delovnih mest pomenilo. Ko bi spet potrebovali več delavcev, jih I zlepa ne bi dobili. Zato priznam, da je moje početje tvegano. Toda če bi vsi posnemali recept notranje ministrice Kresalove, ki je reorganizirala ministrstvo, bi naredili nekaj dobrega. Sama pač zagovarjam gospodarstvo, ko smo se pogovarjali o pokojninski in zdravstveni reformi, sem danes spet opozorila, naj se zavedajo, da moramo najprej oživiti gospodarstvo. Šele potem lahko pridejo na vrsto vse socialne in družbene zadeve." Napovedujete, da boste s polno paro delali za zdrava podjetja. Imate ob sebi močno skupino sodelavcev? "Imam. In zelo sem zadovoljna, ker se je odločil, da bo postal državni sekretar Viljem Pšeničny, s katerim se tudi sicer že dolgo poznava in podobno razmišljava." Prihaja iz OZS, kjer je bil generalni sekretar. Ali to pomeni, da se jim v OZS ni treba več bati, da bi izgubili obvezno članarino? "Na to vprašanje pa v tem trenutku še ne bom odgovorila, ker o tem še premišljujem. Z obema zbornicama, tudi z GZS, si želim večjega sodelovanja. Pa ne deklarativnega." Kakšnega pa? "Povabila sem ju, da bi skupaj pripravljali konkretne dokumente industrijske politike. Vem namreč, da ima gospodarska zbornica odlično analitično službo, ki spremlja vse dejavnosti, mi pa svoje analitične službe nimamo. Ker pa sem Gorenjka, in to čisto ta prava, se mi zdi zapravljivo, da bi mi te analize nekomu plačevali ali pa organizirali svojo veliko analitično službo. Raje sem jih povabila, če se nam pridružijo v boju za isto stvar. Dajte nam analitične podlage, pogovarjajmo se, naredimo skupaj dokument o industrijski politiki, sem predlagala." So ponudbo sprejeli? "Generalni direktor GZS Samo Hribar Milic je bil navdušen in je upal, da bomo res sodelovali. Sicer pa se poznava, bila sva prva generacija svetovalcev za podjetništvo leta 1992. Takrat smo sanjali o tem, kakšno Slovenijo bi radi imeli čez nekaj let. Zdaj smo se spet srečali. Sama sem pa itak že po naravi odprta in vajena delati v skupini. Razen tega se mi ne zdi pomembno, kdo se na koncu pohvali, pomembno je, da je narejeno in da je dobro narejeno." Z dobrim se pa ja vsak rad pohvali, mar ne? "Sama hlepim bolj po notranjem zadovoljstvu, ki ga čutim, ko se nekaj premakne. Zato pa pravim, stopimo skupaj, premaknimo vsak svoj del. Tako bo krize prej konec." Pa boste znali spet sodelovati? "Zdaj vsak ždi za svojim plotom in nekaj dela, eden drugemu skrivamo podatke, tako ne gre več. Delati moramo skupaj. Sicer pa imam domačo nalogo tudi za medije." O, kakšno pa? "Mi moramo začeti ustvarjati optimizem. Potrebujemo optimizem in mediji lahko naredite zelo veliko za to." Saj ga sproti sejejo, ko ga je kaj. Tisti dan, ko ne bom dala dvakrat ali pa trikrat na dan na cesti denarja za hrano, pa ga bom gotovo sejala še več. "Priznam, da sem zadnjič res že videla premik. Odprem Finance pa pišejo o bivši delavki Mure, ki ima svoje podjetje, dobro dela in se lahko pohvali s samimi pozitivnimi informacijami. Takoj sem si rekla, kaj se je pa zgodilo? Finance hvalijo? Vam pa povem, da revežem ne boste več dajali takrat, ko bomo spremenili to klimo." Kako naj jo spremenimo, ko se zdi tolikim vse brezizhodno? Mižali že ne bomo. "Zdaj res že vsi rečejo, saj je vse zanič, vse gre k hudiču, delavci smo reveži, država nič ne poskrbi za nas. Jaz pa pravim, ne tako, mi moramo ustvariti drugačno klimo, optimizem. Reči moramo tudi, dajmo, dajmo, dragi delavci, tudi vi morate nekaj narediti. Ne se smiliti sami sebi, razmišljajte, kaj bi počeli, kako bi počeli, pridobivajte znanja za to, da se bo začela klima obračati v pozitivno smer." Kaj pa boste naredili za boljše vzdušje politiki? "Tudi mi, politiki, ne moremo biti pesimistični. Sama ne bom jamrala, ampak bom vzpodbujala vse k pozitivnemu razmišljanju in delu." Ampak naslovi "Kdaj bo kaznovana?" najbrž tudi izražajo mnenje. Ker vas sodišče javnega mnenja zmeraj prehiti, prevladuje prepričanje, da so si nekateri napolnili žepe na račun delavcev, ti pa zdaj plačujejo z brezposelnostjo in bodo plačevali z reformami. "Taki naslovi so poziv na linč in tega si ne bi smeli dovoliti. Te stvari se morajo razčistiti v prostoru, ki je temu namenjen. V preiskavah in morda sodnih dvoranah." ■

Medij: Večer - V soboto
Avtorji: Zupanič Jelka
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: V soboto
Datum: 28. 08. 2010 
Stran: 5