Nad Podbočjem je, kakopak, Bočje. Nanj pelje ozka, strma cesta. In ko se svet pod obronki Gorjancev proti zahodu zravna, so na levi manjše ali večje zidanice, pod njimi proti jugu na strmem bregu vinogradi. »Ne morete zgrešiti. Je ena večjih, lepših zidanic. Pred njo je stara preša,« so pot pokazali domačini, ko smo iskali vinograd prvega človeka Krke, ki je nekoč dejal, če se v njegovih krajih ne znaš pogovarjati o peronospori in o tem, kako obrezati trto, ne pomeniš nič. In o cvičku. Eden od vaščanov Šutne, zaselka na pol poti do Bočja ob potoku Sušica, ima ime najslavnejšega dolenjskega vina celo na registrski tablici. Tudi za Colariča je vinograd svet kraj. Ko je trgatev, ga ne sme nihče motiti, pravijo tisti, ki ga malo bolj poznajo. Takrat nima časa za Krko. »Če vprašate mene, vam ne znam odgovoriti, ali je bila to šala ali ne,« je dejal pred leti. Skrivnostni bogataš O Jožetu Colariču ni veliko znanega, čeprav vodi eno najbolj uspešnih podjetij in je najbolje plačani slovensk. Gospodarstveniki ga hvalijo, znanci govorijo o njem z izbranimi besedami, prijatelji so molčeči, v največjem slovenskem farmacevtskem podjetju zasebnosti ne razkrivajo. Mogoče bo treba počakati še kakšnih deset let, mogoče do njegove upokojitve, ko bo kateri izmed novinark narekoval zgodbo svojega življenja, kot je s knjigo Trgovec z življenjem storil njegov predhodnik Miloš Kovačič. Razvpiti in karizmatični direktor je Colariča že v začetku tega tisočletja kratko malo razglasil za svojega naslednika, tako ga je predstavljal tudi na sestankih svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Nadzorniki so ga julija 2004 ubogali. Morali so ga ubogati. Kajti z njim se ne razpravlja, njegove odločitve so bile končne. V tem je bil precej podoben padlemu gradbenemu baronu Ivanu Zidarju, le da Kovačič pri prepričevanju ni uporabljal tudi pesti, ampak cviček. Jože Colarič je mandat nastopil šele v prvih dneh leta 2005, vendar je Kovačič, član LDS in Kučanovega Foruma 21, moral pohiteti z imenovanjem, saj je bilo poleti 2004 že jasno, da bo na jesenskih volitvah zmagal Janez Janša, ki bo sestavil vlado. Država ima namreč posredno še vedno največji delež v Krki, zato ni želel ničesar prepustiti naključju. Tako naj bi mu svetoval tudi Gregor Golobic, znanec Colaričeve sestre Darje Colarič, pred tridesetimi leti predsednice republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS). Bila je nekakšna mentorica Golobica in tudi Igorja Lukšiča, predsednika SD, ki sta takrat na lokalni ravni v Novem mestu po ZMSM vstopala v politiko. Danes je prav tako kot njen mlajši brat zaposlena v Krki, vodi pa službo za družbeni standard. Delo na kopališču Nasploh so Colariči precej povezani. Po rodu so iz Podbočja, kjer je še vedno precej krajanov s tem priimkom, tudi sicer je skoraj polovica vseh v Sloveniji živečih iz spodnjega Posavja. V astrološkem znamenju device se je rodil leta 1955 v Brežicah. Njegova sestra Darja je skoraj natanko tri leta starejša od njega, med dnevi rojstva je teden dni razlike. Ravno dovolj, da je po znamenju lev. Znanci pravijo, da je ta razlika opazna tudi v njunem značaju. Jože Colarič je zemeljsko znamenje, za katerega je značilno, da naloge opravi popolno, sestra pa je kot ognjeno znamenje zelo energična. To se je pokazalo tudi kasneje, ko se je posvetila politiki. Oče Jože je imel kot zadnji zasebnik v najemu gostišče Loka ob kopališču na Župančičevem sprehajališču v Novem mestu. Prav on, pravi anekdota, je v poletnih mesecih uvedel čevapčiče, na katere so ob večerih zahajali meščani. Takrat dijak Jože je za gostilno vodil nabavo in knjige. »To je bilo v tistih časih lahko,« se je spominjal kasneje, pomagali pa sta tudi mati Marija in sestra Darja, ki sta danes kot lastnici prijavljeni v družinski hiši v bližini novomeške bolnišnice. Jože Colarič je v osnovni šoli aktivno igral nogomet, ko je hodil v novomeško gimnazijo, košarko. V Ljubljani je študiral na ekonomski fakulteti, v poletnih mesecih je prek študentske organizacije Aisec delal na Danskem in v Angliji. Sestra Darja se je medtem posvečala politiki in postala predsednica slovenske ZSMS. Kot pravijo njeni takratni kolegi, je bila ostra, zato je komunisti niso preveč marali. Diplomirala je in se kasneje zaposlila v Krki, kjer je še danes. Tudi Jože Colarič je diplomiral, med letoma 1977 in 1982 pa je najprej kot študent, kasneje kot uslužbenec delal kot turistični vodnik za ljubljanski Kompas. Po Jugoslaviji, Srednji in Vzhodni Evropi je vodil predvsem Avstralce, Američane in Izraelce. »To je bila dobro plačana izkušnja,« je dejal čez leta. Po tej petletni avanturi seje leta 1982 zaposlil v Krki. Najprej je kot vodja oddelka za devizno-plačilni promet delal v finančnem sektorju (Krko je takrat vodil ** -^M^SP'' »ili? -iLf^r^^^^jIlM^mii ' " mmMmMMmM-Mmmti'K '■ ')*?$£*'-''- I*.' iV--^^"*^ mfmMmMMr. * *i-i£s*^J.<&:#L&&~.:.' a >*.. «. . ... j7k Mt^mMMm). " ' 1 ' r^v - * mtMMSm^mTr^ f 'a^^mMMmT £^ mM A. WmMMMMMMM^ s 9ftaBn^MmMmMmmmMmMmf^mmMmMMmmmmMmmmmMMMMWS iH^^^^^IR *m^m^m^m^m^m^m^m, fylfap|WH^MMMBM|||]MMM m^M^m^mmk-ttmm^m^m^m^m^m^mi II; S§tSj ." jP ■ MMMMMmMi MmmmmmmmmmmmmmmmmmmmMMMMMMMm^^MMMMMMMMMMMMMl tr 2£*3S§s'™ s m^mmmmW^^ m Mmmm. . *W' * MmmmmmEA* J s jjp^ ■ r i - tcLLi- lili ik^mkt 1WmwmMMMMMMMMMMMMM. &!rW^mMMM-^SMvE!^&mw!m MMWMMa^^3mamWMmMMMMmMM^^^^MmMMMmWi še Boris Andrijančič, partizanski bolničar in ustanovitelj novomeškega farmacevtskega podjetja), leta 1989 je postal vodja službe izvoza, ob osamosvojitvi Slovenije je bil že namestnik direktorja izvozno-uvoznega sektorja. Njegova kariera je bila nato silovita. Od namestnika generalnega direktorja do člana uprave, dokler ni bil leta 2002 na predlog Miloša Kovačiča promoviran kot bodoči predsednik uprave. Nadzorni svet ga je imenoval julija 2004, mandat je nastopil januarja 2005. Nacionalni interes Drugače od Miloša Kovačiča, ki ni skrival simpatij do LDS in prijatelja Milana Kučana, se je Jože Colarič tega uradno otepal. »Moja edina stranka je Krka, tovarna zdravil Novo mesto,« pravi, čeprav mu je bližje leva politična opcija. Tudi kar zadeva nacionalni interes. Je zagovornik ideje, da Krka ostane v domači lasti in da se ohrani lastniška struktura, ki zdaj prevladuje. Ta pa je precej razpršena. Največja lastnika sta SOD in KAD, ki obvladujeta četrtino Krke. Drugi lastniki so manjši. Domačih malih delničarjev je nekaj več kot 60 tisoč (število se iz leta v leto zmanjšuje), v lasti imajo za 38,6 odstotka delnic, mednarodnih vlagateljev pa je skupaj petina. Menedžerski odkup upravo Krke ni nikoli zamikal. »V 90. letih prejšnjega stoletja, ko je potekala privatizacija podjetja, pa tudi pozneje, se nismo ukvarjali z zamislijo, da bi izpeljali menedžerski odkup, ker bi nas take aktivnosti oddaljile od osnovnih nalog pri vodenju podjetja za čim boljše poslovne rezultate. To bi nas odvrnilo od prizadevanj za dobro podjetja, zaposlenih, lastnikov, družbene skupnosti in ne nazadnje kupcev naših izdelkov,« je za Reporter povedal Jože Colarič, ki ga šofer s službenim avtomobilom vsak dan zapelje v Novo mesto in nazaj v ljubljanski Bežigrad, v bližino ljubljanskega sedeža Krke. Na Triglav z Janšo Na službenih poteh v tujini preživi skoraj četrtino leta, je povedal pred leti. Dela po 18 ur na dan. Zbudi se še pred prvimi jutranjimi radijskimi poročili in nato posluša ves dan tarnanje, kdo je za kaj kriv. »Ni treba predvsem iskati krivce za krizne razmere, temveč je treba iz danih razmer iztržiti največ, kar je mogoče,« je prepričan. Poudarja, da je kriza prizadela tudi farmacijo, saj zdravstvene blagajne zmanjšujejo sredstva za zdravila. Krki se to skoraj ne pozna. Vsako leto povečuje prihodke (pod njegovim vodstvom so se povečali za trikrat, na 1,2 milijarde evrov na ravni skupine), vendar dobiček od začetka krize nekako stagnira, a se še vedno giblje med 150 in 180 milijonov evrov. Tudi donosnosti na sredstva in kapital sta se v tem času zmanjšali, kar je eden od očitkov ekonomistov. Po njihovem bi moral zmanjšati število zaposlenih (skupina Krka je imela konec lanskega leta 10.048 zaposlenih, od tega 4.846 v Sloveniji), njihove plače (povprečna plača v Krki je skoraj dvakrat večja od slovenske) in stroške. Colarič je nekoč dejal, da ga ne zanima to, da bi varčeval pri zaposlenih. S politiko se ukvarja toliko, kolikor je potrebno. Ko pride vlada na Dolenjsko in obišče tovarno, jo sprejme, ko odpirajo nov obrat, povabi politike, ko gre vladna delegacija v tujino, gre z njimi, jeseni leta 2006 je s takratnim premierjem Janšo celo osvojil Triglav. To je bilo sploh prvič, da je bil Dolenjec na najvišjem vrhu Slovenije. Sicer rad hodi v hribe, vendar na tiste, ki ne presegajo dva tisoč metrov. Družabnih dogodkov se ne izogiba. To naj bi ga naučil Miloš Kovačič, češ da je pomembno tudi neformalno pojavljanje v javnosti, prav tako uradni sprejemi. V okviru obiska britanske kraljice leta 2008 ga je predsednik Danilo Tiirk povabil kot predstavnika gospodarstva na slovesno večerjo. Prišel je skupaj s partnerico, danes 47-letno Ljubljančanko Elizabeto Suhadolc, direktorico marketinga in programa farmacevtika, leta 1989 pa Krkine nagrajenke, sicer diplomantko fakultete za farmacijo in magistrice blejske šole za menedžment. Drugače skriva zasebnost. Na vprašanje, kako porabi zaslužek, odgovarja, da nekaj vlaga v delnice Krke, nekaj v nepremičnine. Pred leti je v Ljubljani kupil stanovanje (v prestolnici naj bi imel vsaj dve stanovanji), zanj odštel 0,6 milijona evrov, nato pa zaradi finančnih težav izvajalca postal upnik. Tudi z delnicami Krke je izgubil. V začetku le-' ..^rfMl m mmmmmmmMMMjJmlgg m m m m[ * iiiMffn^^^TH _jkwmlm^~~*^ ''^1Bii| 1 1 *■ — — mmmmlmMWty - . WMŠ ■■'■i — iTiTl wmmm ■ T ali I^^^HHIMlBMM^iaH uv:r mvMmmMM-Mr MmMWmmmW^MWSW9^MMr^^mttg l^ IIIIJ" ~>S^BjSl1«-1I m} 4£~j2S8Br3mWSMMMMM)^?m MmMMmwMWMMw^^MMMK/MMMmMMl 3&3H^K^^Hm^ mmmmmmmmWM^MMMWm%mMMm ta 2008 je za 160.500 evrov kupil še 1.500 delnic po ceni 107 evrov, kmalu je vrednost padla na 48, danes je 63 evrov. Vendar mu ni težko. Leta 2012 (letnega poročila za 2013 še ni) je zaslužil 732.000 evrov bruto ali več kot dva tisoč evrov na dan. Seveda je bil na vrhu najbolje plačanih menedžerjev, drugo, tretje in četrto mesto so zavzeli še trije iz Krke: Aleš Rotar, Zvezdana Bajec in Vinko Zupančič. Ruski odlikovanec Colarič je prejel visoko rusko odlikovanje reda prijateljstva (s to državo ustvarijo četrtino prometa), leta 2006 je bil menedžer leta in prejemnik nagrade GZS. »Vsakemu posamezniku v Sloveniji, ki Krko pozna, je povsem jasno, da mora biti na čelu takega podjetja izjemen gospodarstvenik, oseba z izrazitim posluhom in odgovornostjo do lastnikov, zaposlenih in okolja,« pravi predsednik GZS Samo Hribar Milic. V Združenju Manager pa: »Pred desetimi leti je bilo v javnosti, tudi poslovni, čutiti zaskrbljenost, kaj se bo zgodilo s Krko po obdobju karizmatičnega Miloša Kovačiča, toda pod taktirko Jožeta Colaričaje Krka le še boljša in raste.« Poslovne partnerje, prijatelje in znance, podobno kot je počel njegov predhodnik, včasih povabi v svoj vinograd. »Tam, kjer stoji, se vsi pišejo Colarič,« pravi. Levi sosed je namreč njegov soimenjak, ki ima v Podbočju kovinsko galanterijo. Vinograd, kjer pridela 1.700 litrov cvička, je podedoval po očetu. »Če bi ga prodal, bi me ljudje izobčili,« je nekoč dejal. Vse opravi sam in dela ima do minute natančno izračunana. Košnja traja dve uri in 15 minut, škropljenje mu vzame 52 minut. Po delu rad zaide v vaško gostilno, Gadovo peč po imenu. ■ Podkupnine pri poslih Kako poslovati z Vzhodno Evropo, o tem imata Miloš Kovačič in Jože Colarič uradno povsem različne izkušnje. Prvi je govoril, da se tam posluje s kovčki denarja in različnimi darili, drugi o tem ne ve ničesar. Miloš Kovačič (TV Slovenija, november 2000): »In na konc sem reku, zdej greva pa midva mal v labod, pa bomo mal kupil za vašo soprogo, pa za hčerke eno fino svileno obleko, pa bomo kupil še za vas ene dve obleke. Je reku, gospod Miloš, to je za otroke, to vi kar kupte pa zavijte. Ja, sem reku, kaj pa vi? Je reku, ja, jaz pa en 'bemevu'. Sem reku, kaj pa je to? Ja, to je pa BMVV. In to drug teden, pa pred hišo. (...) Biznis je pa biznis. (...) Sam BMW je šou, ne. In to moraš, pa tud ta prav cajt ga dat.« Jože Colarič (Planet Siol, januar 2013): »Nič posebnega se ne dogaja oziroma poslovanje poteka tako kot drugje. Z letom 1991 po razpadu Sovjetske zveze seje vse spremenilo. Vse se je sprivatiziralo, nastalo je nekaj velikih nacionalnih distributerjev, ki imajo po nekaj milijard evrov prometa, trgovanje poteka izključno prek njih. Namigujete na kakšne posebnosti? Če se je sploh kdaj poslovalo tako, kot omenjate, o čemer dvomim, tega ni. Tega zagotovo ni. Tukaj so zasebna podjetja, ki se trudijo dosegati maksimalne ekonomske rezultate. Potem so tu še konkurenti in oblast, ki želi nadzirati porabo zdravil.« »Nekdo pač mora biti prvi, tudi pri plači« Predsednik uprave Krke Jože Colarič o zasebnem življenju ne govori rad, zato pa toliko bolj o farmaciji. Zbrali smo nekaj njegovih izjav o: ... patentnih tožbah (Finance, november 2005): »Brez tveganja ni zabave.« . . . nakupu delnic Krke za 0,28 milijona evrov (Finance, september 2006): »Moral sem kupiti za pošten znesek. Zdaj jih nekaj časa ne bom dokupoval.« .:. delu z zaposlenimi (Večer, januar 2008): »Po objavi informacije o zadnjem povišanju plač se pozitivna klima pri zaposlenih že pozna.« ... gradnji dolenjske avtoceste (lokalno.si, maj 2008): »Sicer z veseljem gledamo na gradnjo, ki poteka, ampak poteka bolj tako, kot bi potekala v kakšnih takšnih filmih, ki so posneti ali vsaj predvajani v počasnem tempu.« ... kaj zanima ameriške investitorje (Mladina, junij 2011): »Vse, česar si investitorji želijo, je enako temu, kar si želijo nogometni navijači: da zabiješ gole.« . . . kaj ne zanima ameriških investitorjev (Mladina, junij 2011): »To, kako boš dobil strokovnjake, kakšno je poslovno okolje v Sloveniji, ali je elektrika draga, ali imamo avtoceste, jih prav nič ne briga.« . . . socialističnem zadovoljstvu (Finance, december 2011): »Mi smo spali v zadovoljstvu, da smo najboljši v nekdanjem socialističnem svetu, intenzivnost dela je pešala. Tranzicijske države Srednje Evrope so v nasprotju z nami zelo potegnile.« . . . javni upravi (STA, februar 2012): »Od državne in javne uprave pričakujemo, da delujeta v realnih okvirih izdatkov.« ... slovenskem pojmovanju dobička (Večer, december 2012): »V Sloveniji je problem, ker se dobiček šteje kot neprimerna in celo izkoriščevalska kategorija, vendar brez dobička ni niti razvoja podjetij.« . . . kovčkih denarja, ki jih je njegov predhodnik Miloš Kovačič potreboval za poslovanje z Rusijo (Planet Siol, januar 2013): »Dvomim, da se je to sploh dogajalo.« ... o svoji nenačrtovani karieri (Manager, marec 2013): »Na svojo kariero lahko najbolj vplivaš sam.« ... o sebi kot najbolje plačanem slovenskem menedžerju (Žurnal, november 2013): »Nekdo pač mora biti prvi, tudi pri plači.«

Medij: Reporter
Avtorji: Biščak Jože
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 14. 04. 2014 
Stran: 45