okolje. Doslej se je v petdesetih letih zapisalo nekaj velikih zgodb, kompleks Bernardin, marina, letališče, a če bomo urejali samo pločnike in parke ter obnavljali hotele, ne bomo imeli veliko ponuditi. Ker našemu kraju želim lepšo prihodnost, zadnji dve leti snujem ta projekt," Je povedal arhitekt Aleksander Rot z Malije. Pravi, da ima veliko poklicnih stikov v Nemčiji, kjer je sicer preživel rano mladost. "Tako lepo naravno okolje, kot je zaledje v piranski občini, se splača oplemeniti, poudariti njegove naravne danosti, predvsem pa ga ne smemo odrezati od obalnega urbanega pasu s hitro cesto, ki jo bodo gradili skozi Lucijo proti Hrvaški," pravi Rot. Zato bi morali cesto vkopati v predor, tako da bi zemljišče nad njo ostalo dovolj privlačno in bi imelo zato tudi višjo vrednost. In rešitev za vrsto predora je več, tudi cenejših, še dodaja. Vodni park in sodoben tramvaj Na njegovi maketi izstopa osem jezer, skozi katera bi se voda pretakala izpod hriba Malije, po dolini Vinjol, vse do ravnega dela v Luciji. Potok Fazan bi bil z njimipovezan, tako bi ga tudi oživili. Vode za jezera je dovolj iz številnih neizkoriščenih vodnih virov. Ob jezerih bi speljali kolesarske in pešpoti ter bolj varne regionalne ceste. Naslednji vidnejši okoljsko-arhitekturni element bi bilo naselje ličnih enodružinskih hiš na zahodnem delu Malije, na vrhu hriba. Pri tem bi bi bilo sicer potrebno kmetijska zemljišča spremeniti v zazidalna, a bi se občini lahko obrestovalo v obliki komunalnega prispevka. "Dalj časa se v javnosti že govori o vlakcu, ki bi vozil v Piran. Poznam vrsto vlaka, tramvaja na sončno energijo. Foto celice bi lahko namestili ob vznožju ceste pod Molijo. Zamislil sem si tramvajsko progo od piranskega mandrača do Vinjol in naprej v Sečovlje," pojasnjuje Rot. Njegov projekt zajema še gradnjo športnih objektov, olimpijskega bazena, hotela s storitvami za naravno zdravljenje itd. Zanimiva je tudi ideja o strnjenem apartmajskem naselju v Luciji, nasproti bencinskega servisa, zato da bi ostala narava prosta, namenjena rekreativnim in tudi drugim dejavnostim. Krajani, ki živijo znotraj območja Vinjole-Lucija-Parecag bi se lahko ukvarjali z domačimi, avtohtonimi storitvami. Tisti, ki bi zamenjali svojo zemljo v korist celovite ureditve območja, bi lahko bili neke vrste mali delničarji v nekakašnem skladu. Rot predvideva, da bi bilo ob uresničitvi projekta dela in zaslužka za približno tisoč ljudi. Vsak bi znotraj območja lahko tržil svojo ponudbo, eni kmečko, drugi turistično, kulinarično, enološko ipd. Za otroke in mlade bi uredili igrišča, rolkarske steze, adrenalinski park in podbno. "Vse skupaj bi nas popeljalo v svetlejšo prihodnost, kjer bi svoje mesto našla naša avtohtona ponudba, športno-rekreacijske dejavnosti, dobre bivalne razmere, ohranitev naravnega okolja in ustreznejša ter predvsem bolj ekološka prometna povezava," je prepričan arhitekt. Meni, da bi lahko kandidirali za evropski denar, ki bojda iz nekaterih virov EU pride ravno za take celovite projekte. Glavna težava je vrednost naložbe Za mnenje smo povprašali piranskega župana Tomaža Gantarja, ki pravi: "Projekt je zanimiv in dejansko odraža skrb za naravo in zaščito okolja, hkrati pa daje nove možnosti in priložnosti za razvoj turizma in dodatnih rekreativnih, zelenih in vodnih površin." Ob tem pa Gantar še dodaja, da načrt zajema velike spremembe na področju prometne infrastrukture: "Glavna težava je v vrednosti naložbe, ki za zdaj sicer ni ocenjena, nesporno pa govorimo o desetinah milijonov evrov za projekte. Za njihovo izvedbo bi zato s težavo našli zainteresirane vlagatelje." Opozarja še, da gre za kmetijske površine, ki bi jih morali v skladu z veljavno zakonodajo spremeniti v zazidljive, čeprav gre za naravno in tudi ekološko usmerjeno ureditev. Takšna sprememba je težavna, ker se država zavzema za ohranitev kmetijskih površin. Izkušnja so težave pri spremembi namembnosti zemljišča za golf v Sečovljah, kjer gre za precej manjšo površino. LEA KALC FURLANIČ Aleksander Rot: "Poskrbeti moramo, da bodo naši otroci in prihodnji rodovi prebivali v primernem okolju, kjer bodo imeli vse možnosti za zdrav način življenja. V projekt bi se lahko vključili mnogi domačini s svojimi dejavnostmi, predvsem avtohtonimi." Maketa dolgoročne rešitve področja med obalnim pasom in zaledjem piranske občine, kot si jo je zamislil arhitekt Aleksander Rot z Malije

Medij: Primorske novice
Avtorji: Kalc Furlanič Lea
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Primorska
Datum: 29. 01. 2010
Stran: 9