aktivnostih in ukrepih za blažitev posledic gospodarske krize, reorganizacijo družbe, vnaprej pa je odgovoril na morebitna vprašanja v zvezi s prodajo bančnih deležev Mercatorja. O tem zadnjem nič novega: uprava (še) ni dobila nobene prošnje, da bi investitorjem omogočila dostop do podatkov ali skrbni pregled, sicer pa uprava v postopke v zvezi s prodajo tako in tako ni vključena. Skupina Mercator je lani ustvarila 2,64 milijarde evrov prihodkov od prodaje. Ob preračunu tujih valut po stalnih tečajih je to 0,6 odstotka več kot leto prej, ob dejanskih deviznih tečajih pa 2,4 odstotka manj (predvsem zaradi več kot 15-odstotne depreciacije srbskega dinarja). Delež prihodkov od prodaje na tujih trgih je bil 34-odstoten. Kosmati denarni tok iz poslovanja pred najemninami (EBITDAR) je znašal 190,6 milijona evrov. Čistega dobička je ostalo 21,1 milijona evrov, kar je 48,2 odstotka manj kot leto prej. To je po Debeljakovih besedah posledica tako težavnih gospodarskih razmer in investicij v ugodnejšo ponudbo za potrošnika kot tudi manjšega obsega izrednih dobičkov v primerjavi z letom 2008. Naložbe tudi v kriznih časih Lani je skupina investirala skoraj 160 milijonov evrov, večino v razvoj maloprodajne mreže na vseh trgih. Torej je Mercator nadaljeval naložbe tudi v kriznih časih in s tem uresničeval strategijo utrjevanja in povečevanja deležev na vseh tujih trgih. Vstopil je na trg Bolgarije in Albanije. Lani konec leta je družba zaposlovala 21.404 delavcev. Za letos načrtujejo 2,75 milijarde evrov prihodkov (4,2-odstotna rast), pri tem naj bi delež prodaje na tujih trgih zrasel na 36 odstotkov. Denarni tokovi naj bi se povečali za dobrih šest odstotkov, čisti dobiček pa naj bi ostal na lanski ravni. Tudi letos bo izjemno zahtevno, meni Debeljak, ki je manj optimističen v napovedih kot uradni analitiki. Ne pričakuje nikakršnega bistvenega okrevanja na nobenem trgu, ampak le stabilizacijo razmer na zelo nizkih ravneh iz zadnjega kvartala leta 2009. Mercatorjeve investicije bodo letos predvidoma na nekoliko nižji ravni (120 milijonov evrov, črpali jih bodo iz lastnih sredstev in dezinvestiranja), v vseh teh načrtih pa še niso zajeti učinki strateške povezave s hrvaškim Getrojem. Število zaposlenih naj bi se letos povečalo za 3,6 odstotka (predvsem na trgih Jugovzhodne Evrope). Z lansko širitvijo trga Mercator pokriva celotno ozemlje med Triglavom in Črnim morjem. Deluje na sedmih trgih, pripravlja pa se na vstop na Kosovo in v Makedonijo (morda konec leta 2011, zagotovo pa leta 2012). Lani je družba v Sloveniji ohranila položaj največjega trgovca, na Hrvaškem in v Srbiji je bila druga, v BiH in Črni gori imajo od štiri- do petodstotni tržni delež, v Albaniji in Bolgariji pa je na začetku delež še manjši. Ukrepi za večjo poslovno prožnost Dvema sklopoma protikriznih ukrepov, ki so jih v Mercatorju zasnovali že konec leta 2008 (gre za prilagajanje ponudbe za potrošnike in racionalizacijo poslovanja), so letos dodali še tretji sklop, ukrepe za povečevanje poslovne prožnosti kot pripravo na čas po krizi. Ta sklop vsebuje novo organizacijo skupine. Velja je že od začetka leta, novo organizacijsko strukturo pa sestavljajo tri strateška koncernska področja in tri operativne divizije za izvajanje poslovne dejavnosti, vodijo jih trije člani uprave in trije pomočniki predsednika uprave. Drugi ukrep je intenzivnejše iskanje novih poslovnih priložnosti v regiji s strateškimi povezavami in nakupi, tretji pa so priprave na monetizacijo nepremičninskega portfelja. Mercator ima namreč v lasti veliko nepremičninskega premoženja (ima več kot 1400 prodajnih enot), pravo družinsko srebrnino, ki jo hoče kar najučinkoviteje uporabiti. BOŽENA KRIŽNIK MENEDŽERJI SO NOVINARJEM PREDSTAVILI PODATKE O POSLOVANJU MERCATORJA LETA 2009 - Od leve proti desni Stojijo: Peter Zavrl, član uprave za Mercator Trgovino Slovenija, Vera Aljančič Falež, članica uprave za strateški razvoj kadrov in organizacije, Stanka Čurovič, pomočnica predsednika uprave za Mercator TrgovinoJV Evrope, Žiga Debeljak, predsednik uprave, Mateja Jesenek, članica uprave za strateško trženje in globalno nabavo, Melita Kolbezen, pomočnica predsednika uprave za strateške finance in informatiko, in Stanislav Brodnjak, pomočnik predsendika uprave za razvoj in upravljanje nepremičnin. Lastniška struktura družbe Mercator februar 2010 23,5% 'B 23,9% '- i* ■■■K*, »^ skupina *«• slovenske Pivovarna Laško .-■;.. A 1 banke 12,9% a*- '-■ ■■■ — — jl 7 y tuje banke ■ -• pravne osebe 15 iy približno 17.000 delo «n Merato r malih delničarjev 2 M <4 milijona evrov 1 I čistega dobička "•"f ■*■ je lani ustvarilMercator Uprava je že lani v okviru postopkov predpriprav na izdajo novega kapitala kot vira za morebitno izvedbo strateških povezav začela skrbni pregled petletnega poslovanja na finančnem, davčnem in pravnem področju. Za to je najela svetovalno hišo KPMG, odvetniško pisarno Senica in dunajsko odvetniško pisarno Schonherr. Ali in kako bodo uporabljena njihova poročila, je odvisno od tega, ali bo družba izvedla izdajo dodatnega kapitala oziroma ali bo uprava Mercatorja dobila kakšne prošnje investitorjev, ki prodajajo svoje deleže, za vpogled v poročila. Do včeraj po Debeljakovih besedah za to še ni zaprosil nihče. Ce bodo prošnjo dobili, jo bodo temeljito proučili in pri tem spoštovali predpise o razkritju podatkov in zavarovali interese družbe Mercator. V postopke prodaje, je znova poudaril Debeljak, uprava družbe ni vključena, nihče iz Mercatorja pri tem dejavno ne sodeluje, znano pa je stališče družbe, da hočejo finančno močne in stabilne lastnike, ki bodo podpirali nadaljnji samostojni razvoj skupine Mercator kot vodilnega trgovca v regijijugovzhodne Evrope v skladu s strateškimi usmeritvami.

Medij: Delo
Avtorji: Križnik Božena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 27. 02. 2010
Stran: 9