To potrjuje tudi primer, s katerim so se ukvarjali v ZPS. Ko je NLB enostransko spremenila višino obrestne mere za enega izmed njihovih produktov, se je za s tožbo odločilo le 160 od 40 tisoč varčevalcev, čeprav so bile v' nekaterih primerih razlike zaradi spremembe višine obrestne mere po besedah Brede Kutin tudi do deset tisoč evrov v škodo potrošnika. Kutinova je hkrati spomnila še na odnos ponudnikov finančnih storitev do pomena zaščite potrošnika. Poudarila je, da je letak za finančni produkt enako zgolj informativen, kot je na primer letak za vodo v akciji. Iz tega lahko strnemo, da je potrošnik tisti, ki mora preveriti razlikovanje informativne ponudbe od dejanske pred podpisom pogodbe, sploh v primerih, ko sklepa dolgoročna varčevanja, zavarovanja in podobno. Svetovalci ali komercialisti? Predsednica ZPS je prepričana, da je največja pomanjkljivost svetovanja pri vlaganjih v različne naložbe pomanjkanje neodvisnega svetovanja. Bančni svetovalec je po njeni oceni komercialist, saj produkte trži. Kaj se lahko zgodi pri svetovanju, je opisala na primeru 80-letne gospe, ki je aktivna komitentka postala šele po moževi smrti. Na banki je imela 40 tisoč evrov, ki sta jih z možem privarčevala tako, da sta si trgala od ust. Bančni svetovalec ji je predlagal, naj dve tretjini denarja vloži v vzajemne sklade, in preden je dokumentacijo opazil njen sin, je že izgubila 13 tisoč evrov. V banki so pojasnili, da je vse papirje komitentka podpisala sama, saj je bila opravilno sposobna, in to večkrat. V podpis je dobila tudi dokument, kjer je bilo zapisano, da se je odreka tudi tridnevnemu roku, v katerem sme svojo odločitev spremeniti. Vsak lahko sam premisli, ali je tak svetovalec še svetovalec ali zgolj komercialist. Spomniti je treba še na delo svetovalcev. Ti, tudi če so neodvisni, svetujejo, vendar se stranka na koncu odloči sama. Svetovalci pravijo, da vlagatelje sicer opozorijo, da z neko odločitvijo veliko tvegajo, a če vlagatelj vztraja pri svoji odločitvi tudi po posvetu s svetovalcem, mora ponudnik to izvršiti. Sicer pa se vlagatelji niso spremenili že vse od leta 1929, saj jih pri odločitvah venomer vodijo pohlep, strah in upanje, ugotavlja Jože Dover iz Probanke. Odločitve- Naloga finančnega svetovalca je, da stranki svetuje, končna odločitev paje njena. Če potrošnikželi vstopiti v produkt kljub opozorilu, da gre za tvegano naložbo, finančnik transakcijo izvede.

Medij: Delo - FT
Avtorji: Soroszy Janja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 03. 05. 2010
Stran: 23