Finance, 29.04.2014
Janez, čas je za odhod ... Potem ko je Zoran Jankovič sesul vlado, je bil pravnomočno obsojen še lider opozicije Janez Janša. Večje politične nestabilnosti še ni bilo. Kaj bo z SDS in kaj s Pozitivno Slovenijo ter kako bo vse skupaj vplivalo na denarnice? Najprej je usekalo po pribitkih na državne obveznice. Nato še po borzi. V obeh primerih smo davkoplačevalci že izgubili denar. Zdaj bo še po boniteti. Bonitetna agencija Fitch je včeraj za petek, 2. maj, zaradi politične krize že napovedala revizijo zdajšnje bonitetne ocene Slovenije za dolgoročni dolg (zdaj je BBB+ z negativnim obetom). Ko boniteto spremeni ena agencija, sledijo še druge.
Ko se poslabšajo bonitete, je davkoplačevalcem in podjetjem še težje. Državni dolg se poveča, državne bonitete vplivajo na bonitete podjetij, s tem pa se pridobivanje virov podraži tudi za podjetja. Gospoda, čas je za odhod Janša ima še dve možnosti, izredna pravna sredstva - v stranki računajo, da bo nakoncu postopka ustavno sodišče razveljavilo sodbo v celoti - ter sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Aviriblizu vrhovnemu sodišču pravijo, da se le redko, enkrat ali dvakrat na leto, zgodi, da vrhovno sodišče zadrži izvajanje sodbe in zadeve preda ustavnemu sodišču. Janša sodbe (celotno besedilo objavljamo na www.finance. si/8801456) še ni prevzel - mora jo v 15 dneh -, najpozneje v osmih dneh po prevzemu pa dobi poziv za prestajanje kazni. Prvak SDS ne bo odstopil z vrha stranke - podobno kot lahko o zahodni politični higieni le sanjamo tudi pri Zoranu Jankoviču. O dogajanju v Pozitivni Sloveniji pišemo na strani 4. SDS z Janšo ne more več sestaviti vlade ■ Kratkoročno sodba na SDS ne bo imela vpliva. Stranka oziroma njeni volivci bodo še bolj strnili vrste in se disciplinirali pri odhodu na volitve. Tudi v organizacij skem smislu sprememb ne bo. Janšabo še vodil stranko, saj v SDS menijo, da lahko nadaljuje, dokler nebo izkoristil vseh pravnih sredstev. Dolgoročneje pa je pričakovati, da bodo posamezniki v stranki bolj dvigali glave, da se bo vzpostavila vsaj delna opozicija v stranki. Do zdaj namreč niso prišli do besede - spomnite se, kako j e peščica po izgubljenih volitvah leta 2011 zahtevala glasovanje o zaupnici Janši. Tega so pozneje v stranki le izpeljali, a jo je prvak stranke gladko dobil. Večje težave bo stranka imela ob morebitni zmagi na državnozborskih volitvah. Desnica (NSi in SLS) ter Desus so že včeraj hiteli zagotavljati, da z Janšo v koalicijo nebodo šli več. Velika mobilizacija volivcev na evropskih volitvah ■ Na zadnjih volitvah v evropski parlament leta 2009 je slavila prav SDS. Levica je bila podobno, kot je zdaj - v precejšnjem razsulu in se je ukvarjala predvsem sama s sabo ter afero Golobičeva laž o solastništvu Ultre. Enako, kot se vsa država zdaj ukvarja z morebitnim (ne)odstopom Jankoviča in Janše, se je takrat z (ne)odstopom Gregorja Golobica. Kako bodo rezultat tokratnih volitev, ki bodo potekale 25. maja, krojili zadnji dogodki na notranjepolitičnem parketu? Špekulacije: desnica ima pravnomočno obsojenega predsednika, a njeno volilno telo je precej bolj disciplinirano. Glavno vlogo pri rezultatih volitev v evropski parlament bo tako imela volilna udeležba. Zadnje, na katerih je slavila SDS, je zaznamovala izjemno nizka volilna udeležba - svoj glas je oddala dobra četrtina volilnih upravičencev. Včeraj je zahtevani donos slovenske državne 10-letne evrske obveznice poskočil za 0,18 odstotne točke, na 3,82 odstotka, kar je bila največja rast med vsemi evrskimi državnimi obveznicami. Zahtevani donos je tako največji v zadnjem mesecu dni. Petkov kongres Pozitivne Slovenije je včeraj vodil v razprodaje na ljubljanski borzi. Osrednji indeks SBI TOP je izgubil štiri odstotke vrednosti, pocenile so se prav vse delnice v njegovi sestavi. Največji zdrs je bilo zaznati predvsem med delnicami družb, ki so na vladnem privatizacijskem seznamu. Novica o odločitvi višjega sodišča v zadevi Patria je bila sporočena po zaprtju borze. Zahtevam donosi bodo še rasli in rasli ■ Kako bo politična zmešnjava v prihodnje vplivala na zahtevane donose Slovenije? »Pričakuj em upad zaupanja v slovenske vrednostne papirje. Potem ko j ebilo opaziti znamenja stabilnosti po dokapitalizaciji državnih bank in uspešni izdaji obveznic ter voljo do reform, je zdaj prihodnost Slovenije spet nejasna. To ustvarja novo negotovost, kije vlagatelji seveda ne marajo. Če primerjamo slovenske zahtevane donose z donosi politično manj tveganih držav, ugotovimo, da v slovenske obveznice tovrstno tveganje še ni všteto. Zato pričakujem nadaljnjo rast zahtevanih donosov,« pojasnjuje Lutz R6hmeyer, upravljavec iz Landesbank Berlin Investment, družbe, ki ima v svojih skladih tudi slovenske državne obveznice. Kot upravljavec j e slovenske obveznice po občutnem zmanjšanju zahtevanih donosov v zadnjih dveh letih zadnja dva meseca prodajal in pobiral dobiček. Tega ni počel, ker dvomi o poravnavanju dolga, le pri trenutnih vrednostih se mu zdijo drage. Pravi, da jihbo spet kupoval, ko serazmerjemed ceno in tveganjem normalizira. ■ »V Sloveniji se tepete za kolač, kije vsak dan manjši. Če mi tega zdravnik ravno ne predpiše, svoj ega denarja v tem hipu ne bi vložil v Slovenijo, ki deluje povsem brez idej in brez smeri. Imamo torej zelo majhen čoln in dva nesposobna kapitana, kise cuf ata za krmilo, namesto na obzorje pa gledata v jambor, kar pa se težko dobro konča, na žalost,« meni urugvaj ski finančnik Emmanuel Meyer, ki živi v Mariboru, trenutno dela kot direktor za investicije pri nemškem ponudniku rešitev s področja solarne energije Conergy, velik del svojega akademskega in poklicnega življenjapa j e preživel v Italiji. Kdo bo vlagal v državo, kjer vse stoji? ■ Slovenija kronično potrebuj e kapital - ta stavek kot za stavo že več let ponavljajo prav vsi politiki. A na drugi strani se odpira vprašanj e, kdo bi si želel investirati v državo, kjer vse, kar j e povezano z državno upravo, stoji, na čelu dveh največjih strank pa sta človeka, kiju bremenijo očitki korupcije. No, eden od njiju je tudi že pravnomočno obsojen. »Za Slovenijo je to katastrofalen imidž. Čez vikend smo o tem brali tudi v ZDA, o tem sta pisala VVashington Post in New York Times. In v teh člankih piše, da so glavni slovenski politični akterji obremenjeni s korupcijo. S tem v tujino pošiljamo sporočilo, da naše politično, s tem pa tudi gospodarsko okolje ni stabilno. In ob politični nestabilnosti tudi ni upanja za reforme,« pravi ekonomist Feda Egon Zakrajšek. Da Slovenija nujno potrebuje reforme, nas opozarjajo vse mednarodne institucije - OECD, MDS in evropska komisija. Borzniki menijo, da so pocenitve delnic pretirane ■ Novica o odločitvi višjega sodišča v zadevi Patria je bila sporočena po zaprtju borze. Nedvomno j e s kongresom PS nastopilo obdobje negotovosti, vlagatelji bodo bolj previdni, meni borzni poznavalec Matej Tomažin. Po njegovem mnenju se lahko politična negotovost razmeroma hitro uredi, tako kot se je hitro pojavila. Je torej možno izkoristiti pocenitve in vstopiti na ljubljansko borzo? »Kot vedno je to stvar posameznika in tveganja, ki ga sprejema. Če nebo konkretnejšega poslabšanja politične krize, pričakujem, da zanimanja ne bo zmanjkalo,« pravi Tomažin, ki pogreša jasno sporočilo državnih institucij, predvsem Soda, da se bodo začrtanih postopkov privatizacije držali. »To bi nedvomno nekoliko pomirilo trg,« pravi Tomažin. Na Sod smo včeraj popoldne poslali vprašanja, a odgovorov do konca redakcije nismo prejeli. Kot smo že poročali včeraj, poznavalci, ki ne želijo biti imenovani, poudarjaj o, da ima uprava Soda sklep državnega zbora za prodaj o 1 5 družb (med njimi Telekoma, NKBM in Aerodroma), a če politika zamenja vodstvo Soda, se lahko prodaje ustavijo. Zahtevani donos slovenskih državnih 10-letnih obveznic ► v odstotkih 3,9 3,815 3,8 . 33 28.03.2014 28.04.2014 Vir: Bloomberg SBITOP ► v točkah 780 720 728,57 28.03.2014 28.04.2014 Vir: Finance.si m^S^kmmmmmmmmmm^^^^!^i^^kmm mmmmmmmmmmmmmmmm^^^^^kmm Nadaljevanje Jankovič je politični mrtvak ■ Pozitivna Slovenija in s to tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič sta politično mrtva. Edine volitve, ki jih (v tem trenutku) še morda lahko dobi Jankovič, so lokalne . A s precej slabšim rezultatom kot na zadnjih dveh volitvah. Na državni ravni se Pozitivna Slovenija ne bo več uvrstila v parlament, vsaj ne z večjim številom poslancev. Ne gre zanemariti, daje ena od obtožnic zoper Jankoviča že pravnomočna, kazenske zadeve pa po zadnjih spremembah zakona tečejo precej hitreje kot prej . Če se bo sodni postopek začel še pred sodnimi počitnicami, utegne biti do oktobrskih lokalnih volitev že končan oziroma bi se dokazni postopek vsaj odvijal. Bratuškova nima na političnem trgu več kaj početi ■ Premierka Alenka Bratušek bo danes sporočila, ali bo odstopila in kdaj . Odstop z zamikom tako, da bi bile parlamentarne volitve tretji konec tedna v septembru - ji bo še zmanjšal kredibilnost. Podporo pri svojih volivcih pa je izgubljala že ves mandat, saj so ti menili, da »dela enako kot Janša«. Nasploh se tudi ni izkazala za dobro političarko. Vprašanje je tudi, koliko se bodo z njo še ukvarjali »strici iz ozadja«, predvsem Milan Kučan. V taboru Bratuškove napovedujej o ustanovitev sprva svoje poslanske skupine, nato pa verj etno tudi stranke. Po naših napovedih stranka na državni ravni ne bo več dosegla dobrega rezultata, vprašanj e je celo, ali se bo lahko uvrstila v parlament. Levica je vse bolj razcepljena ■ Pričakovati je, da se bodo leve stranke na evropskih volitvah izkazale slabše od pričakovanj pred petkovim kongresom Pozitivne Slovenije. Volivci levice so namreč nad to precej razočarani, sploh mladi. Položaj na levici je v tem trenutku voda na mlin Igorju Šoltesu in nj egovemu Verjamem, saj bo dobil več podpore iz ozadja, kot bi jo sicer. Ima pa Šoltes težavo - po lani spremenjenem zakonu o političnih strankah namreč podj etja ne smejo več financirati političnih strank, s tem pa bo v precej slabšem položaju od parlamentarnih strank. Spremembe se bodo po evropskih volitvah zgodile tudi v SD - krmilo stranke bo naj verjetnej e prevzel Dejan Zidan, saj je pričakovati, da bo Igor Lukšič izvoljen, ker je prvi na listi. Bonitetna agencija Fitch je včeraj za petek zaradi politične krize napovedala revizijo sedanje bonitetne ocene Slovenije za dolgoročni dolg (sedanja bonitetna ocena znaša BBB+ z negativnim obetom). Nadaljevanje Zoran, ne imej Slovenije za talca Pregled bonitetnih ocen za evrske države Grčija B- stabilen Ciper BB- negativen Portugalska BB+ negativen Slovenija BBB+ negativen Latvija BBB+ stabilen Irska BBB+ stabilen Italija BBB+ stabilen Estonija A+ stabilen Slovaška A+ stabilen Francija AA+ stabilen Nizozemska AAA stabilen Luksemburg AAA stabilen Nemčija AAA stabilen
Medij: Finance
Avtorji: Unknown
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 29. 04. 2014
Stran: 4