Večer, 01.07.2015

Izguba all_nov_impulzIzguba ali nov impulz Kaj Nova KBM pomeni za Maribor in kakšne spremembe s prihodom novega lastnika pričakujejo akterji, ki so z njo tesno povezani Nova KBM, tretja največja banka v državi in ključna finančna institucija v severovzhodnem delu Slovenije, ima nova lastnika, ameriški sklad Apollo in EBRD. Je bila banka dobro prodana in kaj to prinaša gospodarstvu v regiji pa tudi širšemu okolju, kjer je bila banka doslej nepogrešljiv podpornik številnih prireditev? Dr. Davorin Kračun, profesor na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru: "Cena ne more odražati tega, kar je bilo v NKBM vloženo, saj so se s tem vložkom pokrivale pretekle napake. A dosežena cena predstavlja le majhen delež dokapitalizacij v preteklih Setih, zato je pravo in upravičeno vprašanje, ali je SDH res storil vse, da bi pritegnil kar največ potencialnih kupcev in tako dosegel najvišjo ceno za to banko.

Kupec je sklad, ki v banki vidi potencial: lahko ga izkoristi bodisi z dividendno politiko na dolg rok ali počaka na boljše okoliščine in banko proda naprej. Potencial NKBM, ki ima mrežo s Poštno banko in okenci na poštah, bi lahko bil zanimiv za nekoga, ki ima interes v regiji." Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, poudarja, da Štajerska nujno potrebuje preboj, ki pa brez podpore lokalne bančne ustanove ne bo mogoč. "Država in vsi njeni prebivalci so z dokapitalizacijami v Novo KBM vložili več kot milijardo evrov. Zdaj jo namerava prodati za 250 milijonov evrov. Takšne računice ne more razumeti nihče, kaj šele gospodarstvo." Aleš Pulko, predsednik podravske enote Obrtno-podjetniške zbornice, pričakuje, da bo NKBM po prodaji začela udejanjati strategijo razvoja posameznih panog gospodarstva v Podravju, ki je gospodarsko problematičen del države in odrinjen od kreditiranja. Pričakuje bolj aktivno kreditiranje tistih naložb v obrti in podjetništvu, ki prinašajo dodano vrednost, česar je bilo doslej v tej banki premalo. Kot sponzor je NKBM v lokalno okolje vpeta še posebej, čeprav podpira različne športne, kulturne, izobraževalne in dobrodelne prireditve ter projekte po vsej Sloveniji in v tujini. 2 wm "W J^""% tisoč evrov III letos dala za "Večji del kolača (71,4 odstotka) namenjamo športu v naši regiji, 23,4 odstotka kulturi," pojasnjujejo v NKBM, podatka, za koliko denarja gre skupno, pa ne razkrijejo. Največji prejemniki njene sponzorske in donatorske podpore v preteklem letu so bili Odbojkarski klub Nova KBM Branik, Košarkarski klub Maribor in Nogometni klub Maribor. Po javno dostopnih podatkih naj bi letos šport dobil približno 270.000, kultura pa 125.000 evrov. "Oboji smo doslej imeli nekaj od sodelovanja. Sicer pa za klub banka ni življenjskega pomena," pravi Drago Cotar, predsednik NK Maribor, a upa, da se odnos med klubom in banko z novim lastnikom ne bo spremenil. Tudi organizatorji znamenite smučarske Zlate lisice razmišljajo podobno, da je NKBM pomemben, vendar ne ključni sofinancer. Si pa v prihodnje obetajo več. "Gre za tekmo svetovnega pokala, enega pomembnejših dogodkov v mestu, in verjamemo, da bomo prepričali novega lastnika oziroma menedžment, da sodelovanje nadgradimo," je optimističen Boštjan Tancer, predsednik Smučarskega kluba Branik. "Banka si bo tako gradila dober imidž, ki ga bo potrebovala, če bo hotela delati svoj osnovni posel - bančne storitve. Trg se namreč vselej odziva na negativni odnos institucij do okolja." Je pa od prispevka banke ključno odvisen najbolj odmevni poletni dogodek Maribora, Festival Lent, saj je NKBM njegov glavni generalni sponzor, banka pa participira tudi pri izvedbi Borštnikovega srečanja. Vladimir Rukavina, šef Festivala Lent in Narodnega doma Maribor, upa, da bo Apollo družbeno odgovoren lastnik, ki bo v sponzorstvu festivala videl tudi poslovni izziv: "V Ameriki je sponzorstvo neprimerno lažje prodajati kot tukaj, ker to razumejo kot posel in ni pomembno, koga poznaš, ampak kaj ponujaš. Če bo tako, sem optimist. Veliko vprašanje pa je, kakšni so Apollovi strateški nameni. Država najbrž razmišlja, da bo s tem, ko razproda premoženje NKBM, imela denar, da bo podpirala kulturo," je piker Rukavina. (na, spi, if) Sledi racionalizacija Matej Slmnfc, analitik v družbi Alta Invest: "Glede na višino kapitala se sicer kupnina res zdi nizka, vendar je povsem v skladu z nizko dobičkonosnostjo in tveganji, ki jih bo novi lastnik z nakupom sprejel. Portfelj slabih kreditov je namreč še vedno precej velik, ne nazadnje pa tudi gospodarska situacija še zdaleč ne obeta kakšne hitrejše rasti kreditiranja, na podlagi katere bi bila lahko kupnina kljub nizkim dobičkom višja. Mislim da je na splošno želja vlagateljev, da čim hitreje prevzamejo upravljanje podjetij in ne verjamem, da bi situacija v Grčiji dodatno vplivala na hitrost procesa. Sama kreditna rast bo omejena z razmerami v gospodarstvu, predvsem v začetnem obdobju pa lahko pričakujemo predvsem racionalizacijo, odprodajo slabih terjatev ter vzpostavitev nove strategije." (Jst) Katastrofa Dr. Peter Glavič, Civilna iniciativa Izbrisanimali delničarji NKBM: "Prodaja NKBM je katastrofa. Sprašujem se, v čigavi službi so tisti, ki so zaposleni v SDH, vladi, ustavnem sodišču in v Banki Slovenije - ali so v službi tujega kapitala - ali jih je ta izvolil in jih plačuje ali mi, državljani Slovenije. Nam je niso hoteli prodati, čeprav smo ponujali toliko, kot bi dal tuji kupec. Zakaj tako hitijo s prodajo, se bo nekoč pokazalo, resnica mora priti na dan. Akterji bodo morali kazensko in odškodninsko odgovarjati. Vse bolj se utrjuje vtis, da je ta država v stanju histerije oziroma duševne neprištevnosti. Kateri normalni lastnik bi pristal na bruseljske zahteve, da morajo banke za 30 odstotkov skrčiti poslovanje in za kredite zahtevati 10-odstotno obrestno mero, medtem ko je v drugih državah 1- do 2-odstotna?" (If) Kaj takega počnejo le bedaki Dr. Ivan Ribnika r, starosta slovenske monetarne politike: "Zdaj so tržne cene nizke, zato za vse prodaje v tem času velja eno samo pravilo: če nisi v stiski, ne prodajaš. Ob prodaji banke večinskemu kupcu, ki ni banka, je treba upoštevati še, da je sklad pač preprodajalec. Skladi niso investitorji, zato mora tisti, v čigar lasti je banka, ve pa se, da je državna, upoštevati tudi to. A ker jim teče voda v grlo, pač prodajajo, ker so to ne glede na vse obljubili Evropski komisiji. Za nameček so si že v samem začetku zbili ceno, ko so daleč vnaprej natančno napovedali, katerih 15 podjetij bodo prodali, s to banko vred. Kaj takega počnejo le bedaki." (Jz) Kot sponzorje Nova KBM doslej večji del kolača namenjala športu. (Igor Napast)

 

Medij: Večer
Avtorji: S. P. L.,J. Z.,I. F.,N. A.,J. S. T.
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 01. 07. 2015 
Stran: 3