S preprodajo deležev lastnih podjetij je Aleš Musar oziroma S. T. Hammer (kjer je direktor in tretjinski lastnik) pridobil 4,1 milijona evrov kupnine, kapitalske izgube in druge škode pa je pokril sežanski HTG, ki ni v stoodstotni lasti Musarjevih družb. Sežansko podjetje HTG, ki seje, preden gaje prevzel S. T. Hammer, ukvarjalo s turizmom, ima že od leta 2011 blokiran transakcijski račun in bo verjetno šlo v stečaj, takoj ko ne bo več mogoče izpodbijati zadnjih spornih poslov. Draga prodaja lastnega premoženja Aleš Musar je leta 2010 družbi HTG (vodijo Franc Musar, oče Aleša Musarja), v kateri je posredno 75-odstotni lastnik S. T. Hammer, iz portfelja S. T. Hammerja po visoki vrednosti za okoli 4,1 milijona evrov prodal 40-odstotni delež družbe S-Real, ki je imela in ima v portfelju predvsem naložbe družb iz skupine S. T. Hammer. Po prodaji je S-Real svoje naložbe razvrednotil ali prodal z izgubo. Tako okleščeni S-Real pa je bil lani za le 850 tisoč evrov prodan lani prevzeti kamniški Eti. Nepojasnjen milijon evrov Poleg tega iz poslovnih izkazov HTG in iz izredne revizije poslovanja tudi ni pojasnjeno, kaj seje zgodilo z 1,1 milijona evrov odškodnine, Id jo je HTG leta 2009 prejel od Republike Slovenije. HTG je namreč vletih 2008 in 2009 prejel skupno skoraj tri milijone evrov odškodnine za vlaganja v infrastrukturo Škocjanskih jam, ki jih je dolga leta upravljal HTG, zdaj pa jih upravlja javni zavod v lasti Republike Slovenije. Analiza poslovnih izkazov nakazuje, da HTG ni v celoti vknjižil teh prihodkov, ki bi sevedamorali izboljšati poslovni rezultatin zvišati vrednost premoženja HTG. Prav tako pa tudi izredna revizija poslovanja družbe HTG omenjale nakazilo 1,9 milijona evrov, Id gaje HTG dobil leta 2008, ne pa tudi nakazila 1,1 milijona evrov, Id gaje HTG po podatkih supervizorja prejel leta 2009. Aleša Musarja smo seveda prosili za pojasnilo o transakcijah (odgovor je v celoti objavljen v okvirju). Odgovore na vprašanja je sestavil HTG, ki med drugim pojasnjuje, daje bilaglavnica od prejetih odškodnin vpisana med poslovne prihodke, obresti pa med finančne prihodke. Skromen vpliv na uspeh poslovanja pa razlaga z nastopom krize v letih 2008 in 2009 ter posledično popravki vrednosti drugih naložb, zlasti nepremičnin, karje izničilo vpliv prejetih odškodnin. Natančnih vrednosti transakcij z delnicami S-Reala Musar ne razkriva. Pojasnjuje pa, da pri vseh transakcijah velja pravilnik o oblikovanju transfernih cen in da v nobeni transakciji s povezanimi osebami za naložbe HTG ni plačal več kot 75 odstotkov njihove knjigovodske vrednosti. Horvatovo »darilo« Musarju Sežansko podjetje HTG je Imelo konec leta 2004 šest hotelsko-gostinskih objektov In okoli 80 zaposlenih. Družba je Imela v lasti Hotel Tabor in Penzlon Triglav v Sežani, motel za avtokampom na Kozini In še tri restavracije. Skupno premoženje družbe je znašalo malo več kot pet milijonov evrov, pri čemer so 4,4 milijona evrov pomenila osnovna sredstva, torej oprema In objekti, kjer je družba opravljala dejavnost. Družba je bila skoraj brez dolgov, tako da je njen kapital znašal 4,5 milijona evrov. Poleg tega je kot nekdanji upravljavec Škocjanskih jam HTG tožil državo za vlaganja v Infrastrukturo. Te terjatve do države zaradi nejasnega Izida tožbe družba nI Imela vpisane v svojih poslovnih Izkazih, premoženje, ki jI ga je država odvzela, pa je bilo odpisano. HTG je bil takrat v večinski lasti podjetij Arkada Holdlng In Aktiva Avant (obe družbi, nekdanji pooblaščeni Investicijski družbi, sodita pod okrilje Aktive Darka Horvata In sta bili leta 2005 pripojeni družbi Aktiva Holdlngs BV na Nizozemskem). Družba Gama Tera, ki je v lasti S. T. Hammerja (k S. T. Hammerju je bila pripojena leta 201 1 ), je leta 2005 od dveh družb skupine Aktiva Darka Horvata kupila 56,3-odstotnl delež sežanskega podjetja HTG. Hkrati z nakupom je bila vložena še ponudba za prevzem, s katero Gama Tera pride do 76,5 8-odstotnega lastništva. Sodeč po bilancah družbe, je Gama Tera za nakup In prevzem odštela okoli dva milijona evrov, kar pomeni, da je bil prevzem narejen po 58 odstotkih knjigovodske vrednosti. Za prevzem je Gama Tera najela okoli 1,4 milijona evrov posojil. Razprodaja nepremičnin Že leta 2005 so sezgodlle večje spremembe v sestavi premoženja. Vrednost osnovnih sredstev se s 4,4 milijona evrov zniža ne vsega milijon evrov. Kot kaže, je HTG za okoli dva milijona evrov prodal objekte, ki jih je družba vrednotila na 3,4 milijona evrov. To nI nujno narobe, saj se je zaradi Izgradnje avtocestnega sistema In vstopa Slovenije v EU zmanjšala uporaba nekaterih objektov. Kupnino je HTG posodil. Za leto 2005 obstajajo samo poslovni Izkazi, zato podrobnosti transakcije niso razkrite. Leta 2006 vodenje HTG prevzame Franc Musar, oče Aleša Musarja. Do leta 2007 nato družba proda skoraj vsa osnovna sredstva, vendar pa s prodajo ne ustvarja več Izgube. Premoženje družbe se do leta 2007 povzpne na 4,4 milijona evrov, sestavljajo pa ga večinoma dolgoročne finančne naložbe, In sicer 1,6 milijona evrov deleži v odvisnih družbah, okoli milijon evrov druge dolgoročne finančne naložbe In 1,3 milijona evrov kratkoročno posojilo. Do leta 2008 HTG proda skoraj vse svoje poslovno premoženje, prejete kupnine pa porabi za posojila družbam v skupini S. T. Hammer ali nakupe deležev družb v skupini S. T. Hammer. Projekt Škocjanske jame Skriti dragulj v lasti HTG je odškodninska tožba zoper državo za vlaganja v objekte In Infrastrukturo Škocjanskih jam, ki jih je HTG upravljal, dokler država upravljanja nI prenesla na javni zavod. Tožba je bila vložena konec devetdesetih let In dobljena leta 2008. Leta 2008 dobi HTG 1.907225,72 evra od Republike Slovenije, leta 2009 pa še dodatnih 1.123710,81 evra. Tako velika zneska bi se seveda morala poznati v poslovnih Izkazih HTG, vendar pa konec leta 2008 premoženje HTGznaša le 4,6 milijona evrov In tudi med viri financiranja nI opaziti nobene vidne spremembe. Musarja smo seveda vprašali, kako je HTG knjižil ta znesek, In dobili odgovor (celoten je v okvirju), da so zaradi Izjemno negotovega Izida tožbe v celoti oslabili terjatev do države. Skratka, v bilancah družbe je bila vrednost Iz tožbe ocenjena na nič evrov In prihodek bi se zato moral v celoti poznati pri dobičku. Skrivnost manjkajočega milijona Prejet tožbenl zahtevek so vpisali med poslovne prihodke, obresti pa med finančne prihodke, sporočajo Iz HTG. Po podatkih GVIN je Imel HTG v letih 2008 In 2009 skupno 2,4 milijona evrov drugih poslovnih prihodkov In finančnih prihodkov, torej 600 tisoč evrov manj, kot je družba prejela od države. Zakaj se nI zvišala vrednost premoženja družbe In zakaj se to nI poznalo pri dobičku, pa Musar oziroma HTG pojasnjuje, da dogodek sovpada z nastopom finančne krize, ko je bilo treba narediti popravek vrednosti naložb, zlasti nepremičnin. To je sicer mogoče, vendar pa je treba hkrati opozoriti, da je Imel HTG konec leta 2007 le 129 tisoč evrov nepremičnin. Konec leta 2009 je vrednost naložb (posojil In deležev) v družbah v skupini zrasla na 4,9 milijona evrov. HTG je tako slabil naložbe, ki so mu jih prodale družbe v lasti S. T. Hammerja. Po podatkih GVIN so oslabitve v letih 2008 In 2009 skupno znašale sicer 1,03 milijona evrov, kar pa je premalo, da bi se lahko Izničil vpliv priliva, ki bi se moral poznati v Izkazu uspeha. Sodeč po poslovnih Izkazih, tako HTG nI v celoti prikazal prejete odškodnine. Tudi Izredna revizija poslovanja, ki jo je zahtevala Kapitalska družba, nI našla drugega zneska, torej 1,1 milijona evrov. Oba zneska odškodnine bi morala povečati dobiček in premoženje družbe. Res pa je, da se slabitve lahko naredijo tudi mimo izkaza uspeha. HTG je sicer tako leta 2008 kot 2009 posloval s skromnim dobičkom. HTG se kupi sam ... Kapitalska družba (Kad), ki je manjšinski delničar, je tudi zahtevala revizijo vseh poslov HTG za obdobje od 17 avgusta 2004 do 17 avgusta 2009. Posebna revizija po navedbah Kada ni ugotovila večjih nepravilnosti, je pa potrdila prepletenost poslovanja HTG s povezanimi osebami. Iz revizije je razvidno, da je HTG sredstva, pridobljena s prodajo premoženja družbe in iz dobljene tožbe proti Republiki Sloveniji iz naslova vlaganj v Škocjanske jame, plasiral v posojila S. T. Hammerju in drugim povezanim osebam, sporočajo iz Kada in dodajajo, da so bila sredstva od odškodnine po njihovih analizah plasirana v posojila povezanim osebam in pozneje konvertirana v nakup delnic S-Reala. Znova opozarjamo, da revizija ugotavlja le priliv 1,9 milijona evrov, zneska 1,1 milijona evrov, kiga je HTG dobil leta 2009, pa v reviziji ni, oziroma ni zajet, čeprav obdobje pregleda zajema tudi drugo nakazilo. ...in plača še dva milijona Musar je pri črpanju sredstev iz HTG uporabil drugačno metodo kot pri prevzemu družbe Imko (današnji S-Real; več o tem pišemo v nadaljevanju). Ker ni bil stoodstotni lastnik, namreč družbe ni mogel pripojiti. Poleg tega pa tudi ni mogel iztisniti malih delničarjev (Kad mu poskuša delež prodati, a se ne morejo dogovoritiza ceno). Zato je od HTG najemal posojila in mu prodajal finančne naložbe. HTG je družbam v skupinikonec leta 2009 posojal 3,18 milijona evrov. Nakup S-Reala... Najbolj sporni dogodki so se zgodili med letoma 2010 in 2013, ko je Musar posojila, ki jih je HTG dajal njegovim družbam, zamenjal za lastniške deleže v svojih družbah, nato pa te deleže razvrednotil in jih odkupil oziroma prodal naprej po občutno nižji ceni. Glavno vlogo ima podjetje S-Real in njegovo zniževanje vrednosti. Leta 2010 HTG od S. T. Hammerja odkupi 4 0 odstotkov družbe S-Real za okoli 4,1 milijona evrov (HTG je bil že pred tem lastnik 1,59 odstotka S-Reala, tako da se lastništvo povzpne na 4 1,6 odstotka). S-Real ima konec leta 20 10 v poslovnih izkazih 1 5,97 milijona evrov premoženja, ki ga sestavljajo skoraj izključno naložbe v družbah, ki jih upravlja Musar. Med drugim ima 4,2 milijona evrov osnovnih sredstev in 9,28 milijona evrov dolgoročnih finančnih naložb (sto odstotkov družbe Balkan Re, 57.893 delnic Agrogorice (današnji AG), 10 odstotkov S. T. Hammerja in naložbe v družbe na področju nekdanje Jugoslavije). Poleg tega portfelj S-Reala prikazuje še 794 tisoč evrov kratkoročnih posojil in 1,6 milijona evrov kratkoročnih terjatev. ... njegovo razvrednotenje ... Potem ko je Musar S-Real prodal HTG, je S-Real premoženje razvrednotil ali prodal po občutno nižji ceni, tako daje konec leta 2012 bilančna vrednost premoženja S-Reala znašala le še 6,6 milijona evrov. Konec leta 2012 ima tako S-Real v svojem portfelju 8 1 odstotkov HTG (torej gre za navzkrižno lastništvo) in sto odstotkov Imko projekta v stečaju. S temi razvrednotenji se je kapital S-Reala, ki je leta 2009 znašal 13,7 milijona evrov, do konca leta 2012 skrčil na vsega 6,1 milijona evrov. ...in prodaja Po razvrednotenju nato HTG leta 2012 proda 4 1,6-odstotni delež v S-Realu zgolj za 850 tisoč evrov kamniški Eti, ki je od lani prav tako v lasti družb, ki jih upravlja Aleš Musar. Za obe transakciji je bilo sicer narejeno vrednotenje in HTG celo objavi oglas za prodajo S-Reala, vendar pa glavna škoda nastane z razvrednotenjem. Skratka, Musar je ta delež prodal sebi, vendar pa ob tem naredil tri milijone evrov kapitalske izgube družbi, kjer ni edini lastnik. S temi manevri je HTG prikazal slabše poslovanje, kar seveda pomeni manj davkov v državni proračun. Hkrati pa so bili s tem, vsaj sodeč po poslovnih izkazih, oškodovani upniki in manjšinski delničarji, med drugim tudi državni Kad. HTG ima že od leta 2011 blokiran poslovni račun. Musarjeva podjetja so tako od HTG dobila 4,1 milijona evrov, mali delničarjiHTG pa nič. Nanje in na upnike HTG je bila tudi prenesena škoda, ki jo je Musar morda utrpel z drugimi naložbami. Kad sicer poskuša z novo revizijo poslovanja, vendar pa ima HTG, ki bi moral to revizijo plačati, že od leta 2011 blokirane vse račune. Kako iz Imka nastane S-Real Zgodba S-Reala se razvije leta 2006, ko podjetje Vardebag v stoodstotni lasti S. T. Hammerja kupi strojno podjetje Imko, ki ga takoj razdeli na tri dele. Imko ustanovi družbo Imko projekt, na katero leta 2007 prenese vso dejavnost (Imko se je ukvarjal s proizvodnjo jeklenih konstrukcij). Imko projekt najprej nekoliko napihne vrednost premoženja, leta 2009 pazabrede v izgubo in pade v stečaj. Poleg tega Imko ustanovi še družbo Imko Real, ki se pozneje preimenuje v Balkan Re (tega v času spornih poslov s HTG kupi družba Tolart v lasti predavateljice na ekonomski fakulteti Andreje Cirman, ki je bila takrat članica nadzornega sveta S-Reala, sicer pa je partnerica Marka Konica). Februarja letos Balkan Re odkupi S. T. Hammer. Cirmanova oziroma Tolart je, sodeč po poslovnih izkazih, za Balkan Re odštel 445 tisoč evrov. Za koliko je bil prodan, pa iz javnih evidenc še ni razvidno. Prevzem Imka plačal Imko Matična družba Imko leta 2007 postane holding, ob tem pa iztisne tudimale delničarje. Vardebag, ki je z najemom 7,6 milijona evrov posojil kupil Imko, se pripoji k Imku. Povedano poenostavljeno, Musar je celotno financiranje prevzema Imka prenesel na Imko. Imko pomaga tudi pri financiranju drugih Musarjevih projektov. Od družbe Strenia (v lasti S. T. Hammerja) si izposodi 1,02 milijona evrov in jih 562 tisoč evrov kratkoročno posodi S. T. Hammerju. Poleg tega pa Imko kupi še desetino S. T. Hammerja (vložek 1,029 milijona evrov) in 95 odstotkov DU Privrednik Banja Luka v vrednosti 842 tisoč evrov. Imko se leta 2008 preimenuje v S-Real. Po podatkih GVIN je družba leta 2008 kupila za 5,5 milijona evrov nepremičnin, hkrati pa od družb v skupini najela skoraj sedem milijonov evrov posojil. Skupno osem milijonov evrov posojil od družb v skupini se leta 200 9 pretopi v lastniški delež. Kapital S-Reala se s tem povzpne na 1 3,7 milijona evrov. Ob tem leta 20 10 od družb v skupini odkupi še za okoli sedem milijonov evrov naložb. Iz pojasnil S-Reala v AJPES je razvidno, da je imel S-Real konec leta 2010 v stoodstotni lasti družbo Balkan Re , delež v novogoriškem AG, desetino S. T. Hammerja in naložbe v družbe na področju nekdanje Jugoslavije. Praznjenje S-Reala Premoženje S-Reala, ki je konec leta 2009 znašalo 17,3 milijona evrov, se je do konca minulega leta stopilo na vsega 6,6 milijona evrov. Vrednost nepremičnin S-Reala se s 6,8 milijona evrov konec leta 2009 do leta 2012 stopina 3,5 milijona evrov. Vrednost deležev v družbah v skupini z 2,5 milijona evrov konec leta 2010 do konca minulega leta zdrsne na 32 1 tisoč evrov, vrednost drugih dolgoročnih finančnih naložb pa s 6,8 milijona evrov na vsega 457 tisoč evrov. Od vseh zmanjšanj je le okoli 3,35 milijona evrov posledica prodaj, s katerimi je družba odplačevala najeta posojila. Skupno ima S-Real še za 6,6 milijona evrov naložb, večino v nepremičninah, vendar pazdaj nima več skoraj nobenih najetih posojil in kapital družbe znaša 6, 1 milijona evrov. Odgovori Aleša Musarja 0 vsemsmo vprašali tudi Aleša Musarja, ki nam je priskrbel tudi odgovore družbe HTG, in sicer: ■ Kaj pomenita nakazilil.907.225,72evravletu 2008 in 1.123.710,81 evravletu2009,kiju Je odRepublike Slovenije prejela družba HTG? »Gre za odškodnino po končani tožbi HTG proti državi iz leta 1998, ko je HTG državo tožil za odškodnino za vložena sredstvavnepremičrrinepnŠkocjanskihjamah, kijih je družba preneslana državo v zameno zakone esijo za upravljanje Škocjanskih jam. Namesto podelitve koncesije jedi žava ustanovila javni zavod.na kater egajeprenesla upravljanje Škocjanskih jam, s tem pa je postala dolžna izplačati dotedanja vlaganja HTG. Zadevaje kompleksna in dokumentacija obseganekaj f asciklov, vsa ozadjapa nam niti niso v celoti znana. V prilogi je prvotnatožbaizletal998. (OPOMBA:DospremembelastniškestruktureHTGvletu2005 nibil opravljenniti prvi narok v tej tožbi, tako da jebil v tem časuizid nepredvidljiv, njegovo tiajanjepa seveda tudi. Kottedanji kupci delnic smo bili seznanjeni s tožbo in smo jo vključili v oceno tveganja ob nakupu družbe. HTG smo kljub temu ocenili kot zanimivo naložbo, ki bi sprecej presti ukturiiaiijalaliko omogočila oblikovanje zdravih pod jetniškili jeder.) Leta 2006 je sodišče na prvi stopnji prisodilo HTGdel tožbenega zahtevka (prvostopenjska sodba je v prilogi). Po pritožbenem postopku je sodba postala pravnomočna v letih 2008 in 2009, iz česar izvirajo navedena plačila« ■ Kako je imela terjatev do države (pred nakazilom) družba HTG evidentirano v poslovnih evidencah? Zaradi izjemno negotovega izida tožbe jebil računovodski popravekterjatvedodržaveoblikovannekjemedletomal998in 2005. Obstoj tožbe jebil navajanvletnih poročilih. ■ Kakostabila priliva vknjizeiiavposloviiihizkazihdruz beHTG? Glavnicamed poslovne prihodke, obresti pamed finančne prihodke. ■ Zakaj premoženje oziroma povečanje premoženja nI razvidno Iz poslovnih evidenc družbe H T G? V bilancah družbe se kaže njeno celoletno poslovanje. Prihodki iztožbesovpadajoznastopomkrizevletih 2008 in 2009,ko jebilo treba narediti popravek vrednosti naložb.zlasti nepremičnin, ■ Po kakšnicenije HTG leta 2010 kupil 1,59 odstotka družbe S -Real od Strenie in 39,76-odstotni delež od S. T. Hammerja? Po kakšni ceni JeHTG leta 2012 prodal 41,35-od stotnidelež družbe S-Real? Skladnosposlovnopolitikodružbanerazkrivapodrobnosti posameznih poslov. V splošnem pa v primerih poslov med po vezanimi osebami veljapravilnikooblikovanjutransfernih cen, ki zanetržnenaložbekot zgornjo mejo postavlja knjigovodsko vrednost: »V piimerunetižnihnaložbsekotzgoinjamejaupošteva knjigovodska vrednost naložbe. Če jepiimeirro,selaliko izhodiščna knjigovodska vrednost korigira pri postavkah na aktivi, katerih vrednost dokazljivo odstopa od knjigovodske vrednosti. Kot ustrezen dokaz štejej o na primer cenit ve in tržne cene po samezne postavke na aktivi. Korekcijski faktor za slabšo likvidnost je praviloma 10 odstotkov.« HTG ni v nobeni transakciji s povezanimi osebami za naložbe plačal več kot 75 odstotkov njihove knjigovodske vrednosti. Odgovori Kapitalske družbe Vprašali smo tudi Kapitalsko družbo (Kad), kijebilavsaleta največji manjšinski delničar družbe: ■ Ali jebil Kadkotmanjšinskidelničar seznanjen z omenjenimi transakcijami In soglašalzomenjenlnii posli? Kad z omenjenimi posli pi edhodno nibil seznanjen in z njimi ni soglašal. Določene informacije onavedenih po slihjepridobil odposlovodstvadružbenaskupščini družbe vletu 2012, v letu 2013 paskupščinaše ni bila izvedena. ■ AlijebilamedHTG in njegovim večinskim lastnikom sklenjena pogodba o obvladovanju? Po informacijali,skateiimi razpolagamo, tovi"stiiapogodbani bilasklenjenaVskladuzZGDlbiksklenitvi pogodbe morala dati soglasj e skupščina. ■ Jena podlagi te pogodbe Kadprejemal odškodnino? Ne. ■ Kako je Kad zavaroval svoj interesvdružbi? Kadsi že vrsto let prizadeva zapodajosvojega deleža v družbi po ustrezni prodajni ceni.kibi odsevala pošteno vrednost delnice družbe. S ciljem zavarovanjasvojihpravicmanjšinskega delničar ja je Kad prek sodišča dosegel izvedbo posebnerevrzijeza obdobje odi/, avgusta 2004 do 1/ avgusta 2009. Posebna revizija ni ugotovila večjih nepravilnosti, je papotrdilaprepletenostposlovanjaHTG,d.d.,spovezanimi osebami. Pri tem kaže izpostaviti predvsem ugotovitev, da je HTG, d, d., sredstva, pridobljena s prodaj o premoženja družbe iniz dobljene tožbe proti Republiki Sloveniji iz naslova vlaganj v Škocjanske jame, plasiral v posojila S. T. Hammerjuin drugim povezanim osebam. Poleg tega je Kad, zaradinesprejetja sklepa o delit vi bilančnega dobička vložil več tožb zanjego vo izplačilo,kijihjevse dobil. Trenutno imamo na podlagi pravnomočnihsodb iztega naslova vizvršbi za 16.217 evrovspripadki (družba ima namreč že od 2. marca 2011 blokiranTRR). ■ Kaj je Kadnaredil, da nebi prišlo do oškodovanja družbe oziroma da bi bila povzročena škoda vrnjena? Primarni interes Kada je to naložbo prodati po ceni, ki ustreza tržni vrednosti te naložbe brez upoštevanj a izgube, realizirane pri prodaji delnic S-Reala, d. d S tem namenom je Kad, glede na izražen interes za nakup, 18. julija 2013 objavil javno vabilo za zbiranje ponudb, na katero smo prejeli eno ponudbo ins potencialnim kupcem izvedli pogajanja. Prejetaponudba cenovno ni zadovoljiva Kadbo v skladu z zakonom izvedel aktivnosti zazaserto svojih interesov pred različnimi državnimi organi. ■ Ali Je res, da so bili posllnakupa In prodaje družbeS-Real sklenjeni pod tržnimi pogoji? Kakšne so bile cene v omenjenih transakcijah? Po naši oceni, kljub objavljenim javnim razpisom za prodajo HTG-je vega deležaS-Reala v Primorskih no vicah, poslov, glede nalastniško strukturo S-Reala, ni bilo mogoče izvesti pod tržnimi pogoji. ■ Ali je bilKad seznanjen s prejeto odškodnino za pravice do Škocjanskih jam, kjer je družba HTG leta 2008m2009 prejela odškodnino države? Znavedeno odškodnino smo seznanjeni. ■ Ali je Kad preveril, kako jebila prejeta odškodnina evidentirana v poslovnih izkazih družbe in kako je bila porabljena? Po naših analizah so bila sredstva od odškodnine plasiranav posojilapo vezanim osebam inpozneje konvertirana v nakup delnic S-Reala, kar jebilo predmet posebnerevizije.Polegtega jeizporočilaposebnerevizijerazvidno.dajeS.T.Hammeriz naslova zastopanja HTG v tej tožbi prejel nagrado v višini 381 tisoč evrov. Kaj je S. T. Hammer in kdo so Aleš Musar, Rok Habinc in Marko Konic ■ S.T.Hammerjedružba,katerelastnikje istoimenska družba s Kanalskih otokov. Lastniki te pa so z enakimi deleži Musar, Konic in Habinc. S. T. Hammer je začel kopičiti premožnje sprevzemom družbe SCT Strojegradnje leta 2003, ki jo razkosa in premoženje uporabi za nove prevzeme. V prejšnjem desetletju jenajprejprevzelnekaj podjetij v Sloveniji, nato pase jepodalnaBalkan in kupil več deležev družb za upravljanje v BiH in Črni gori. Naložbe teh družb oziroma skladov so bile nato delno usmer j ene v Slovenij o. Skladom ali pa družbam v skladih jebilo prodanih tudi več naložb S. T.Hammerja.Stem se jeta družba razdolžila, Musar paje prodane družbe še vedno lahko upravljal. »Slovenski« krovni holding S. T. Hammer tako samo v Sloveniji upravlja več kot 70 milijonov evrov premoženja. O premoženju, ki ga S. T. Hammer upravlja, smo pisali že junijav članku Skrivnost premoženja AlešaMusarja. ■ AlešMusar jemož informacijske pooblaščenke Nataše PircMusar. Delovne izkušnje je nabiral v Aktivi Darka Horvata, nato pa leta 2002 kupil S. T. Hammer. Pojavno dosegljivih podatkih je AlešMusar zdaj v Sloveniji direktor družb S. T. Hammer, Balkan Re, Ekostar, Net pro shop in Net produkcija (ta je v lasti informacijske pooblaščenke Nataše PircMusar). Poleg tegapa je še nadzornik HTG in proizvajalca plastičnih izdelkov Plama-pur. ■ Marko Konic in Rok Habinc sta svojo poslovno pot začela v Aktivi Darka Horvata. Habinc se je Musarju pridružil leta 2003, ko je prevzel vodenje družbe SCT Strojegradnje. Marko Konic je družbenik S. T. Hammerjapostalleta 2006.

Medij: Finance
Avtorji: Lipnik Karel,Mihajlović Novica,Sovdat Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 21. 10. 2013 
Stran: 4