Na tej bodo lastniki predvidoma odločali o načrtovani investiciji v nov potniški terminal in o reviziji poslovanja in skrbnem pregledu družbe, ki bo podlaga za pogovore z morebitnimi vlagatelji v Aerodrom Ljubljana. Usoda 57 milijonov evrov vredne investicije v potniški terminal tako ostaja nejasna. Vodstvo družbe je glasovanje o naložbi zaradi načrtovane privatizacije in dejstva, da je država brez glasovalnih pravic, enkrat že umaknilo z dnevnega reda skupščine, ali bo to ponovilo tudi v ponedeljek, pa ni znano. Kot smo že večkrat poročali, mali delničarji naložbi močno nasprotujejo, proti gradnji pa so nameravali po neuradnih informacijah glasovati tudi v Sodu. Minister za infrastrukturo m prostor Samo Omerzel, ki naložbo podpira, je sicer napovedal, da bo odločitev o investiciji v potniški terminal prejela tudi vlada, kar pa se ni zgodilo. Ali je vlada čakala na razplet petkove seje sveta ATVP, ni znano. Državni zbor je Aerodrom Ljubljane uvrstil na seznam družb za privatizacijo, ekonomsko zelo vprašljiva investicija pa bi zelo verjetno pregnala morebitne kupce. Mali delničarji, ki naložbi nasprotujejo, naj bi imeli na ponedeljkovi skupščini po neuradnih informacijah dovolj glasov, da predsedniku uprave Aerodroma Zmagu Skobirju preprečijo načrte, še vedno pa ni jasno, ali bodo lastniki o naložbi sploh glasovali ali pa bo uprava odločanje o tem umaknila z dnevnega reda. Po drugi strani Aerodrom Ljubljana investicije brez soglasja lastnikov ne more nadaljevati, na soglasje pa naj bi čakal tudi podpis pogodbe z gradbincem, neuradno že izbranim avstrijskim Strabagom. Podrobnosti pogodbe naj bi že dorekli, pred podpisom pa čakali zgolj še na soglasje lastnikov. Zdaj se postavlja tudi vprašanje, kako se bodo lastniki odzvali na že porabljena sredstva za naložbo, ki bo očitno ostala brez soglasja. Zaradi vztrajanja pri investiciji naj bi se Skobir zameril tudi nekaterim strategom, ki so v njegovi neomajnosti in vztrajanju videli predvsem poskus preprečitve načrtovane privatizacije družbe. Poročali smo že, da je iz projekcij poslovanja razvidno, da bi nov terminal privedel do znižanja vrednosti podjetja in padca dobičkonosnosti, stroškovna učinkovitost pa bi se še poslabšala. Že manjše odstopanje od načrtov bi družbo pognalo v izgubo. Po letu 2015, ko naj bi bil nov terminal zgrajen, bi se prihodki na potnika začeli zniževati, stroški pa bi se povečali. Dobiček iz poslovanja na prepeljanega potnika bi se do leta 2020 znižal s trenutnih 4,4 evra na manj kot dva evra. x

Medij: Dnevnik
Avtorji: Svenšek Katja,Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 14. 09. 2013 
Stran: 6