izpostavili predvsem vprašanje upravljanja gospodarskih družb in v povezavi s tem problematiko državnega lastništva. Slovenija naj bi sicer povabilo v OECD, skupaj z Estonijo in Izraelom, dobila junija. Kakšne pa so prednosti vstopa v OECD? Prometni minister Patrick Vlačič j e naštel, da je OECD kredibilen vir ekonomskih analiz, postavlja pravila igre na področju investicij ter svetuje glede davčne politike, korporativnega upravljanja in boja proti korupciji. »Članstvo v OECD je priložnost, ki jo bomo izkoristili ali pa ne,« je ocenil Vlačič. Podobno razmišlja Mojmir Mrak z ljubljanske ekonomske fakultete. Ta je opisal, da je OECD edina institucija, ki deluje kot mreža. Delo namreč poteka prek delovnih skupin, teh je več kot 100, v katerih sedijo predstavniki držav članic. Za mizo pa morajo sedeti tisti, ki imajo kaj povedati, je prepričan Mrak: »Treba je narediti selekcijo, kaj želimo. Odločiti se je treba za nekaj področij, kjer bomo resno delali, nekaj področij, ki jih bomo resno spremljali, in področja, kjer nas ne bo zraven.« Tudi profesor korporativnega upravljanja na Fakulteti za družbene vede Andrej Rus je izpostavil, da je OECD priložnost, in sicer priložnost, da preidemo iz paternalističnega sistema v normalen sistem korporativnega upravljanja. To pomeni, da se zaščiti zasebna lastnina, in sicer tako do države, kot tudi do drugih lastnikov. Predvsem s slednjim se po mnenju Rusa v Sloveniji nismo ukvarjali: »Naše težave s korporativnim upravljanjem so bistveno večje na področju zasebne lastnine kot državne lastnine. V tem nismo sami, saj imajo podobne težave tudi močne ekonomije, denimo Koreja.« Prav korporativno upravljanje je največja težava Slovenije, poleg finančno nevzdržnega pokojninskega sistema, ki so jo v vmesnih poročilih izpostavili v OECD. Težava po besedah Gorazda Podbevška, strokovnjaka za korporativno upravljanje iz podjetja RMG, ni v pravni regulaciji: »Imamo dober sistem korporacijskega prava, ker smo ga prepisali od drugih.« Kot je dodal, so v OECD poudarili, da je upravljanje družb v državni lastni netransparentno, še bolj nepregledno pa je upravljanje družb, ki so v lasti paradržavnih Kada in Soda. Udeleženci so govorili tudi o privatizaciji. Po besedah Andreja Rusa OECD od Slovenije ne zahteva novega vala privatizacije. Po njegovih besedah zahtevajo transparentnost, da bodo mali delničarji vedeli, kaj pričakovati od lastništva države. Po njegovem mnenju čas in taktika za tretji val privatizacije nista posrečena. Podobno meni Vlačič: »Sem eden tistih, ki ni za prodajo vsega, sploh če za to ni pravi čas. Sedaj pa, zaradi nizkih vrednosti delnic, ni pravi čas.« Hauc pa je omenil, da je država lahko dober lastnik, kar dokazuje Pošta. Pomembno je le, da je nadzorni svet sestavljen iz gospodarstvenikov in strokovnjakov, ne pa politikantov. Nejc Gole Udeleženci okrogle mize - Z leve: Andrej Rus, strokovnjak korporativnega upravljanja na FDV, minister Patrick Vlačič, generalni direktor Pošte Aleš Hauc, Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ na EF, in Gorazd Podbevšek, strokovnjak za korporativno upravljanje iz podjetja RMG.

Medij: Delo
Avtorji: Gole Nejc
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 27. 03. 2010
Stran: 10