Avstrijci niso več pripravljeni kriti bianko računov za plače ostarelih košarkarskih trenerjev in regionalnih zvezdnikov - so pa pripravljeni del denarja vložiti v mlade lokalne igralce -, ugotovili so, da plačujejo gasilce, ki so na voljo tudi zunaj prostorov Heliosa, in tako naprej. V podjetju poteka pregled vseh stroškov in marsikomu so storitev že odpovedali. Prav zaradi teh procesov, ki bi se morali zgoditi zdavnaj, del prizadetih - ki so ali pa še bodo izgubili rente - želi prikazati, da so tuje naložbe slabe, da prevzemniki brutalno odpuščajo, da so družbeno neodgovorni, daje slovenski lastnik le slovenski lastnik .. . Suša v denarnicah in suša pri poslih razbijata predsodke Slovencev do tujih naložb. V krizi smo Slovenci denimo vzljubili diskonte. To niso več kraji, kjer kupujejo reveži. Diskonti so se vstopa na trg lotili nekoliko nerodno, z izdelki, kijih nismo bili vajeni, toda svojo poslovno politiko so popravili. Tako si lahko za malico privoščite sendvič s salamo, ki ga poplaknete z alkoholno ali brezalkoholno pijačo. Vse »made in Slovenija«*, delo priznanih proizvajalcev. Verjamem, daje bil prihod na police za proizvajalce boleč, toda kogar v diskontih ni, je zelo verjetno, daje v težavah oziroma v težavah bo, ko bo Agrokor - če mu uspe prevzeti Mercator - opravil pogovore z dobavitelji. Jasno je, damegainvesticij ne bo, ker nimamo finančnih virov. Kako bomo gradili drugi tir do Luke Koper, če ne moremo popraviti električne napeljave, ki jo je na primorski progi uničil žledolom? Pri žledolomu na progi gre za znesek med 40 in 80 milijoni evrov. V tem kontekstu je treba gledati na vse možne investicije, ki so se zgodile ali pa se obetajo. Denimo avstrijski Cineplexx namerava v Ljubljano vložiti šest milijonov evrov, zanima ga tudi Nova Gorica. Lahko bi se namrdnili, kaj pa nam bo kino, če mladina nima dela, lahko pa to razumemo tudi kot poslovno priložnost za slovenska podjetja, nekaj delovnih mest tudi v kinu vendarle bo, glavni pa je občutek, da vsaj nekdo poslovno verjame v Slovenijo. Da Cineplexx nima težav z naročanjem storitev pri slovenskih in hrvaških podjetjih, so pokazali pri obnovi ki-Uredniški komentar Janez Tomažič janež. to niazic@ finance. si !_> Suša v denarnicah in suša pri poslih razbijata predsodke Slovencev do tujih naložb. na v Gradcu. Odločili so se za cenejšega ponudnika (več preberite v sosednjem članku). Iz proračuna naložb ne bo, javno-zasebna partnerstva so redka, zato so edini realni vir (poleg evropskih projektov) vlaganj zasebne naložbe. Če se ozrete po Sloveniji, boste videli malo aktivnih gradbišč, a veliko zapuščenih gradbenih jam. Kdo bi si mislil, da bo leta 2014 po desetletjih blokad in odlaganja gradnja islamskega centra v Ljubljani eden večjih in zaradi zaprte finančne konstrukcije zanimivejših gradbenih poslov? *Narejeno v Sloveniji NOČEN TOlC M__l Bo Mi& -^%i V L A SO V Mo^o HOE^KO, 7^A "3E1 ±e. OO&A-JA. ' /"5* {/)s

Medij: Finance
Avtorji: Tomažič Janez
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 16. 06. 2014 
Stran: 2