Zvonili so že čez dva dni, 13. marca, ko je buenosaireški nadškof kardinal Jorge Mario Bergoglio postal papež Frančišek. O »rsieimh žakijiii« Kaj da ima to opraviti z intuicijo? O, ima. Na zadnjo julijsko sredo je predsedovanje SŠK prevzel novomeški škof monsinjor Andrej Glavan, ki bo poleg tega začasno upravljal ljubljansko nadškofijo. Od tiste marčne novomeške seje so se v Katoliški cerkvi, tako v Vatikanu kot tudi v Sloveniji, zvrstile pomembne spremembe. Novi papež s svojim neposrednim stikom z verniki ob vsakem nastopu stopnjuje navdušenje množic. Obenem pa duhovščina, predvsem visoka, izkazuje previdnostni zadržek. Frančišek je napovedal ter se že tudi loteva odpiranja in pospravljanja cerkvenih predalov s finančnimi, lobističnimi in podobnimi predhodnim papežem slabo dostopnimi vsebinami. Prav zaradi njih je Benedikt, modri starec, ko je dojel, da jim ne bo kos, Petrov sedež prepustil agilnejšemu nasledniku. Kaj pa slovenska Cerkev, ali tudi ta potrebuje očiščenje? Z osamosvojitvijo Slovenije sije odprla nova obzorja, tudi gospodarsko. Največjo tovrstno vnemo so pokazali pri sedežu naslednikov blaženega Antona Martina Slomška. Dokler niso ob razkritju italijanskega novinarja o najmanj 800-milijonskem dolgu mariborske nadškofije - podatke so mu priskrbeli v Vatikanu - najprej onemeli, po zajetju sape pa ga ozmerjali za lažnivca. Čeprav naj ne bi bilo po zatrjevanju Mariborčanov nič res, je že Benedikt XVI. nadškofa Franca Krambergerja razrešil službe. Z njegovim odhodom naj bi pokrili tudi vprašanje objektivne odgovornosti za finančni polom. Že poldrugo leto pred Krambergerjem je moral med upokojence ljubljanski nadškof Alojz Uran. Čeprav je tedanji tajnik SŠK Andrej Saje namignil, da je moral Uran oditi zaradi domnevnega očetovstva (zavitega v meglo), so natančnejši razlogi za njegov prisilni odhod po nekaterih virih bolj konkretno gospodarski. Denarja nadškofije kljub pritiskom lobijev menda ni hotel preliti v že izpraznjene mariborske »melne žaklje« - če si smemo ta slikoviti izraz izposoditi pri mariborskem moralnem teologu Ivanu Janezu Štuhecu. Melni so mlinski žaklji. Drugi pravi razlog razrešitve pa naj bi bil Uranov sicer skrajno obzirno izrečen, a jasen nasvet kardinalu Francu Rodetu, naj s svojo vselitvijo v dvorec Goričane do nadaljnjega počaka, ker za to ni pravi čas. Pa še ni bilo Frančiška niti na obzorju ... in je Urana odneslo, kardinal pa se je javno odpovedal dvorcu. Krivci so, krivcev ni Uran in Kramberger ob odhodu nista dobila sočutja sobratov, vse drugače pa je zdaj ob prisilnem odhodu Stresa in Turnška, ko ti namigujejo celo na delovanje zlih sil. S papeževe strani? Nezaslišano! Vtis je, da so k odstavitvi nadškofovske garniture Uran-Kramberger precej prispevali njuni najožji sodelavci. Imenovanje naslednikov je potekalo gladko in pričakovano. Pozorni proučevalec ne bi spregledal, da so približno v času okoli Uranovega umika Antona Stresa imenovali za nadškofa koadjutorja, Marjana Turnška pa počastili s precej redko uporabljenim imenovanjem za nadškofa pomočnika. Tako da je bila v nadaljevanju umestitev Stresa za ljubljanskega, Turnška pa za mariborskega nadškofa samo najbolj logičen in pričakovan razplet. Kazalo je, da ima vrh slovenske Cerkve vse niti trdno v rokah. Finančno stanje mariborske nadškofije so prišli preverit gospodje iz Vatikana, ki pa svojih izsledkov niso obešali na velike zvonove. Stres in Turnšek sta javno obžalovala gospodarski zlom, hkrati pa zagotavljala, da nista zanj prav nič kriva. Pravičniški glas za male delničarje in sploh vse, ki so v dobri veri svoj denar zaupali skladom, povezanim s Cerkvijo, je povzdignil le svetogorski gvardijan Bogdan Knavs. Za nadškofijska dvorca je izzvenel kot glas samotnega puščavnika - za kar so ga pohiteli nagraditi s premestitvijo v Ljubljano. Bliže k sebi, da bi ga nemara imeli bolj na očeh, in ne zato, da bi ga bolje slišali ... ¥ opomin in svarilo Medtem so, tako kaže, papeški odposlanci, ki so pregledali mariborske poslovne predale, spisali poročilo in pripravili ukrepe. Konec aprila sta bila v Vatikan povabljena tako Stres kot Turnšek, kjer so jima v ločenih pogovorih sporočili, naj se odpovesta službi. Vtis pa je, da nista pričakovala, da bo papež s podpisom dekreta tako zelo pohitel, zato slovenski škofje na zamenjavo še sploh niso bili pripravljeni. Novomeški škof Andrej Glavan, ki je prevzel ljubljansko nadškofijo v začasno upravljanje, je za to svojo novo nalogo izvedel med obiskom svetovnih dni mladih s papežem Frančiškom v Riu de Janeiru - zaradi tega je moral skrajšati bivanje v Braziliji. Precej pa jih je ob odhodu Stresa in Turnška začelo nekontrolirano govoriti, da odstavitvam botrujejo zle sile. O papeskem ukrepu si drznejo govoriti, daje povezan s hudičem? Nezaslišano! Kot je nezaslišana Štuhčeva iz nemoči porojena jeza: »Jaz bi rekel tako: tudi sedanji papež je prekratek čas papež, da bi bil seznanjen z nekim lokalnim problemom majhne Cerkve, kot je Cerkev na Slovenskem.« Zatika se celo Glavanu, saj je dejal, da sklep iz Rima »težko razumemo«. Kot da mu je odstopljenih bolj žal od polomije: »Bolijo pa izjave nekaterih dobronamernih pa morda tudi nedobronamernih ljudi in celo klerikov, da odstop in opravičilo ne zadoščata, ampak bi mariborska nadškofi ja morala vsaj delničarjem škodo tudi povrniti. Kako naj ta, ki je na beraški palici kot še nikdar v zgodovini, kar koli povrne, saj bo ostala celo brez nepremičninskega premoženja, finančnih sredstev pa itak nima kje vzeti.« Celjski škof Stanislav Lipovšek, ki do imenovanja novega nadškofa začasno upravlja mariborsko nadškofijo, je bolje od vseh razgretežev s hladno glavo povedal, da je papeževa zahteva po odstopu ljubljanskega in mariborskega nadškofa Antona Stresa in Marjana Turnška vsej Cerkvi v opomin in svarilo. Dolgovi, dolgovi ... Družbe v lasti mariborske nadškofije so si nabrale za več kot pol milijarde evrov dolgov samo pri slovenskih bankah, s prodajo naložb pa bi lahko dobile največ okoli 200 milijonov evrov. Na vrhu seznama je NLB, ki ji dolgujejo okoli 250 milijonov evrov, Abanki 84, NKBM pa približno 73 ... Kako naj mariborska nadškofija, ki je na beraški palici, povrne škodo desettisočim malih delničarjev, je spraševal novomeški škof Andrej Glavan, ki je ljubljansko nadškofijo prevzel v začasno upravljanje. Foto Jure Eržen Isti dan kazen za soroden greh Tako kot za slovenska nadškofa je papež Frančišek v skladu z 2. členom kanona 401 podpisal odpoved službe tudi nadškofu kamerunskega glavnega mesta Yaounde in predsedniku kamerunske Škofovske konference, 66-letnemu Tonveju Bakotu. Čeprav Vatikan nikoli ne navede razlogov za odpovedi služb, gre tudi v tem primeru verjetno za greh, ki je soroden mariborskemu. Monsinjor Bakot naj bi bil vpleten v številne nepremičninske posle. Po navedbah kamerunskih medijev je tamkajšnja Katoliška cerkev takoj za državo največji nepremičninski lastnik, pri trgovanju z njimi pa je zabredla še v hude dolgove. Kdo bo poplačal stomilijonske dolgove propadlih mariborskih Zvonov? Foto Ljubo Vukelič Nadškofa Alojz Uran in Franc Kramberger sta tudi morala med upokojence. Foto Tadej Regent Italijanski mediji v zvezi z odstopoma navajajo novo številko o dolgu mariborske nadškofije: 900 milijonov evrov.

Medij: Nedeljske novice
Avtorji: Jerman Vladimir
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Novice
Datum: 04. 08. 2013 
Stran: 4