prostovoljni poravnavi. Ta je na koncu sicer padel v vodo, toda v Petrolu načrtujejo, da bi v kratkem z bankami obnovili pogovore o prostovoljni poravnavi, s čimer bi se poskušali izognili razprodaji Istrabenzovega premoženja. Uprava Istrabenza je 24. decembra skupščino preklicala. »Skupščino smo preklicali zato, ker lani nismo uspeli s prostovoljno poravnavo, zato je dokapitalizacija brezpredmetna. Vmes je ena ob bank tudi zaplenila delnice Maksime Holdinga, predlog za umik točke o dokapitalizaciji pa je uprava prejela tudi od malih delničarjev,« je včeraj dejal Topič. Zatrdil je, da se za preklic ni odločil samovoljno, temveč je pred tem obvestil predsednika nadzornega sveta Janeza Grošlja in eno od nadzornic iz Petrola. »Poskušal sem obvestiti tudi predsednika uprave Petrola, čeprav to ni potrebno, vendar ga nisem uspel priklicati. Ko mi je vrnil klic, smo preklic skupščine že izpeljali. S tem sicer ni bil zadovoljen, « je še pojasnil Topič, ki ima po lastnih besedah s Petrolom dobre odnose. V nasprotju s Topičem pa predsednik uprave Petrola Aleksander Svetelšek meni, da ni bilo treba na hitro preklicati skupščine, zlasti ker je mogoče to storiti tik pred zasedanjem. »V kočljivem trenutku reševanja situacije v Istrabenzu ni bilo nobene potrebe za preklic skupščine v dveh urah brez soglasja in dogovora z lastniki. Zaradi tega se je stopnja nezaupanja Petrola kot največjega lastnika do uprave Istrabenza povečala, pri čemer je to nezaupanje povzročil sam Topič s svojimi potezami. Kot lastniki smo sicer izrazili svoje nezaupanje, nadzorniki pa naj se odločijo po svoji vesti. Topič dobro ve, da se nikoli nisva pogovarjala o njegovi zamenjavi,« je poudaril Svetelšek. Kot smo opozorili že ob izglasovani prisilni poravnavi, je Topičeva zamenjava pričakovana tudi zato, ker je pred Istrabenzom zahtevno uresničevanje programa finančnega prestrukturiranja, Topič pa med bankirji ne uživa pretiranega zaupanja, da bo uspešno prodajal premoženje za poplačilo dolgov. »Govoril sem z različnimi ljudmi iz bank, ki so mi povedali, da ni res, da mi ne bi zaupali. Če bi bilo temu tako, bi zahtevali mojo menjavo že v postopkih dogovarjanja o prostovoljni poravnavi. Naj vas opomnim, da sem se ravno jaz že ob nastopu funkcije najbolj zavzemal za prostovoljno poravnavo, ki pa žal tudi zaradi pomislekov nekaterih lastnikov in bank ni uspela,« se je zagovarjal Topič, ki je še dejal, da je prostovoljna poravnava teoretično možna, vendar pod bistveno težjimi pogoji kot prej.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Rankov Suzana,Tanackovič Tatjana
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 14. 01. 2010
Stran: 19