bi Dunajska borza upoštevala priporočilo ATVP, bi morala malim delničarjem Ljubljanske borze ponuditi prevzemno ceno 1401 evro. Zakon o prevzemih v svojem 17. členu določa, da pravična cena v prevzemni ponudbi ne sme biti nižja od najvišje cene, po kateri je prevzemnik kupoval vrednostne papirje v zadnjih 12 mesecih pred objavo ponudbe. To zakonodajno določilo seveda še vedno velja, je pa svet agencije včeraj objavil stališče, s katerim je še nekoliko razširil dikcijo zakona, kadar gre za kršitelja prevzemne zakonodaje. Poenostavljeno: če je potencialni prevzemnik v prekršku pred agencijo za trg vrednostnih papirjev (če na primer ni objavil ponudbe za prevzem in je v prekršku) agencija, meni, da mora delničarjem ponuditi enako ceno kadar koli, torej ne le v preteku 12 mesecev, temveč od takrat, ko zanj nastopi obveznost objave prevzemne ponudbe. Takšno mnenje oziroma stališče je pisano na kožo na primer malim delničarjem Ljubljanske borze vrednostnih papirjev (LJSE), ki svojih delnic pred dvema letoma niso prodali Dunajski borzi, še vedno pa čakajo na to, da Avstrijci objavijo prevzem. To so, kot je znano, borznoposredniške družbe Poteza, Publikum, Perspektiva in mariborska Probanka (oziroma tako imenovani mali delničarji LJSE), ki se pred dvema letoma niso strinjali z mamljivo ponudbo Avstrijcev v znesku 1401 evro za delnico. Sije ATVP premislila? Prav toliko, 1401 evro, bi Avstrijci zdaj morali ponuditi malim delničarjem Ljubljanske borze, če bi upoštevali najnovejše priporočilo ATVP, zanimivo pa je, da to ni edino mnenje ATVP o višini pravične cene v primeru Ljubljanske borze. Še pred kratkim, septembra lani, je ATVP o višini pravične cene v sporu Dunajska borza - mali delničarji namreč menilo nekoliko drugače, in sicer da po 16. oktobru 2009 za primer Ljubljanske borze ne velja več zakonska zahteva o določitvi pravične cene pri prevzemu. Še drugače: po preteku tega datuma bi Avstrijci zadostili zakonu že tako, da bi za delnico ponudili le en evro. To je agencija septembra lani črno na belem zapisala tudi v zaprosilu vrhovnemu sodišču, naj pohiti z izdajo odločbe o tem, ali mora Dunajska borza objaviti prevzem Ljubljanske borze ali ne, saj bo sicer delničarjem, ki delnico niso prodali Avstrijcem, storjena škoda. Ko je Dunajska borza junija 2008 od konzorcija domačih lastnikov odkupila dobrih 81 odstotkov LJSE po takrat nepredstavljivi ceni 1401 evro za delnico, namreč ni objavila prevzema, bi pa ga po mnenju ATVP morala, zato je Dunajski borzi izrekla najstrožji ukrep - odvzem glasovalnih pravic. Dunajska borza je nato iskala pravico pred vrhovnim sodiščem, kjer je poskušala dokazati, da ni kršila zakona o prevzemih, je pa vrhovno sodišče pred kratkim (februarja letos) odločilo v prid ATVP. »Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev zakon o prevzemih interpretiramo po namenu,« je včeraj poudaril vršilec dolžnosti direktorja ATVP Damjan Žugelj, na naše vprašanje, kako to, da so se za sprejem stališča o vprašanju pravične cene odločili šele zdaj, pa je krivdo zvrnil tudi na počasnost sodišč. »Ker so strokovna mnenja glede pravične prevzemne cene različna, je Agencija za trg vrednostnih papirjev (Agencija) ocenila, daje stališča treba poenotiti. Zato je svetu agencije predlagala sprejetje navedenega stališča, kar je tudi storil. Če bi sodišča odločala v enoletnem roku, takšnih vprašanj ne bi bilo,« se je odzval Žugelj. Dodal je, da je takšna odločitev namenjena varstvu malih delničarjev in da omenjeno stališče agencije velja za vse prevzeme. »Dunajska borza je le eden od primerov,« je poudaril Žugelj.

Medij: Delo
Avtorji: Tekavec Vanja
Teme: mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 04. 03. 2010
Stran: 10