"Lah je bil tudi rešitelj TAM-a" 

"Ponudba v nadomestnih vrednostnih papirjih ni problematična, ko gre za dobro likvidne vrednostne papirje, ki imajo jasno izoblikovano tržno vrednost," pojasnjuje Lahovnik. "V tem primeru gre za slabo likviden vrednosten papir, ki ima vprašljiv denarni tok in katerega tržna vrednost bo krepko pod nominalno vrednostjo."

Verbič je tako ponudbo pričakoval, zato ji je nasprotoval, že odkar je bila napovedana. "Vemo, kaj so KS Naložbe in v kakšnem položaju so," je povedal in dodal, da moramo upoštevati še zgodovino KS Naložb in Igorja Laha: "Lah se je tudi v primeru TAM-a angažiral kot rešitelj, pa poglejte, kam so zadeve pripeljale."

"Ni nobene logike, da bi kdo to sprejel"

"Upamo in pričakujem, da bo Lah izkoristil zakonsko možnost in v petnajstih dneh pred potekom ponudbe ponudbo popravil, tudi s kakšnim delom v gotovini. Ni nobene ekonomske logike, da bi kdorkoli to ponudbo sprejel," pa je dejal Stanković. 

"Pri takem prevzemu se je nevarno igrati" 

Zakaj je torej Lah sploh dal ponudbo, ki naj bi bila obsojena na neuspeh?

"Že samo dejstvo, da ponudnik ni postavil nobenega resnega praga za uspeh ponudbe, kaže na to, da gre bolj za nek taktični manever, ki je v ozadju," je dejal Lahovnik.

"Komu služijo "manevri"? 

"Glede na to, da ima samo podjetje vprašljiv denarni tok, se moramo vprašati, ali smo spet pri tem, da ponudba temelji na pričakovanem denarnem toku tarče. To bi bilo v nasprotju z zakonom o prevzemih," je dodal in zato k ukrepanju pozval Agencijo za trg vrednostnih papirjev.

Ukrepanje ATVP pričakuje tudi Verbič. Z Lahovnikom se strinjata tudi, da je pravo vprašanje, komu ti "manevri" služijo. Medtem ko je nekdanji minister ostal pri retoričnem vprašanju, se je Verbič razgovoril.
"Spremljam dogodke v daljšem časovnem obdobju in takšno žaganje lastne veje in pljuvanje v lastno skledo ne morem več pripisati naključju," je začel.

"Rešitelj bo poceni prišel do perspektivnih družb" 

"Naša borza je izjema v tem, da si po krizi ni nič opomogla. Primerljiva je edino s kairsko borzo, kjer so popolnoma druge okoliščine. Očitno je nekomu, ki je precej vpliven, v interesu, da imajo podjetja na ljubljanski borzi, ki so kakovostna, nizko ceno. Verjetno se bo v kratkem pokazalo, kdo je tisti, ki načrtuje prevzeme dobrih družb po mizernih cenah. Poglejte vrednost Krke, ki je tako rekoč edini likvidni papir na ljubljanski borzi," je navedel.

"Te družbe lahko postanejo lahek plen. V tem vidim interes igralcev, ki z različnimi potezami uspevajo dosegati, da smo popolnoma nezanimivi za kakršnekoli resne vlagatelje iz tujine," je kritičen Verbič.

"Poglejte samo Laško: Na eni strani zahteva, da se dezinvestira, na drugi strani nepripravljenost bank, da zadeve prodajo. Tudi obljube o bolj dolgoročnem odplačevanju kreditov se niso držali. Ne moremo več govoriti, da ne vedo, da je to škodljivo in da pomeni padanje vrednosti. Poglejte Delo Revije, kjer gre za revije, ki imajo trg, in kako je ravnala NKBM. Poglejte Luko Koper, ki je naša geostrateška prednost. Nekdo ima pri tem računico. Nekdo se bo moral pojaviti kot rešitelj. In bo poceni prišel do družb, ki imajo trge, znanje in perspektivo, pa se že vrsto let soočajo s težavami in so pri svojem potencialu blokirane," je še dejal predstavnik Vseslovenskega združenja malih delničarjev.

Nekaj relevantnih VIDEO REPORTAŽ VZMD.TV:

VIDEO REPORTAŽA z zadnje skupščine PIVOVARNE LAŠKO - 100 % podpora natančneje opredeljenemu soglasju za prodajo družbe FRUCTAL, d.d., ter nadaljevanju postopka prodaje družbe MERCATOR, d.d.

Zadnje, 18. skupščine družbe Pivovarna Laško, d.d., se je udeležilo 65,39 % kapitala z glasovalno pravico (4.185.642 delnic/glasov), pri čemer je predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, zastopal 275 delničarjev s 49.808 delnicami/glasovi ter aktivno podprl nasprotni predlog, kot ga je podala delničarka (tudi članica uprave Pivovarne Laško) Mirjam Hočevar, ki je bil soglasno sprejet.  

Stopnjevanje škodljivih dejanj in nezaslišanih praks državne AUKN, večinskega lastnika NKBM, ki je na sami skupščini, z nasprotnim predlogom na lasten nasprotni predlog, zahtevala menjavo petih nadzornikov - nadaljevanje načrtne demontaže enega najpomembnejših (in redkih še uspešnih) finančnih sistemov v RS:

Za OGLED VIDEO REPORTAŽE z današnje skupščine kliknite na fotografijo:

Nespoštovanje zavez iz Prospekta javne prodaje državnega deleža ter ponovna demonstracija daljnosežno neodgovornega ravnanja upravljavcev lastnine Republike Slovenije - lanska, 19. skupščina NKBM, 22. 6. 2010 (kliknite na fotografijo): 

Razočaranje nad ravnanjem upravljavcev lastnine Republike Slovenije - 17. skupščina NKBM, 8. 7. 2008:

VIDEO REPORTAŽA s 14. skupščine družbe Gorenje, 28. 5. 2010, ko so se pri odločanju o novem nadzornem svetu že udejanjile zaskrbljujoče slutnje iz predhodnega protesta VZMD:

VIDEO REPORTAŽA z zadnje skupščine NLB - pojasnila o ponovni dokapitalizaciji, odškodninskih tožbah in kazenskih ovadbah, v razpravi predsednika VZMD pa tudi o odboju od dna ter zagotavljanju perspektive pomembnim podjetjem ter slovenskemu gospodarskemu prostoru nasploh:

17. skupščine družbe NLB, d.d., se je udeležilo 85,79 % kapitala. Sprejeti so vsi sklepi, kakor sta jih ob sklicu predlagala uprava in nadzorni svet, razen predloga za izvolitev novega oz. nadomestnega nadzornika, gospoda Dirka Hampaeya (po odstopu gospoda Jana Vanhevela), ki pa ni dobil zadostne podpore, pri čemer je marsikdo izrazil začudenje in celo zaskrbljenost.

Edina razpravljavca na tokratni skupščini sta bila gospod Rajko Stanković, predsednik Društva MDS, in mag. Kristjan Verbič, predsednik VZMD. Medtem ko se je gospod Stanković osredotočil na vprašanja, povezana z ugotavljanjem odškodninske in kazenske odgovornosti članov prejšnjih uprav in nadzornih svetov, pa tudi sedanjega predsednika nadzornega sveta, dr. Marka Simonetija, se je mag. Verbič tokrat usmeril bolj v reševanje aktualne problematike in prihodnje perspektive. Pri tem je predsednika uprave, mag. Boža Jašoviča, vprašal, ali je po oceni uprave že doseženo dno ter kdaj pričakuje pozitivno poslovanje NLB, na kar je mag. Jašovič - sicer previdno - odgovoril, da bo NLB poslovala s pozitivnim predznakom že proti koncu letošnjega leta.

Poleg tega se je mag. Verbič v svojih vprašanjih osredotočil predvsem na problematiko hkratne vloge največjega upnika in največjega lastnika ter ravnanj in učinkov, ki jih predstavlja takšna vloga NLB. Pri tem se je predsednik VZMD izrecno dotaknil primera skupine Pivovarne Laško (vključno s primerom finančnih holdingov Infond Holding, d.d., in Center Naložbe, d.d., ki sta že v stečaju) ter družb Zvon 1 in Zvon 2 Holding (s skupaj preko 68.000 delničarji), za kateri je NLB predlagala stečaj (oz. ugovarjala vodenju postopka prisilne poravnave), čeprav je po dostopnih podatkih v primeru Zvona 2 Holding primerjalno najslabše zavarovana in ima, kot največji upnik, le 10 mio EUR zavarovanih terjatev - v relaciji do nezavarovanih 55 mio EUR!

V podobnem kontekstu je predsednik VZMD tudi sicer je apeliral na vodstvo največje banke v Republiki Sloveniji - izdatno podprte s proračunskimi sredstvi - naj vendar bolj zavzeto pristopi k zagotavljanju ustreznih pogojev za preživetje, perspektivo in uspešnejše poslovanje pomembnih slovenskih gospodarskih subjektov, ki ne-nazadnje izdatno prispevajo tudi v državni proračun, ter ekonomskega okolja, položaja posameznika, gospodinjstev in družbe nasploh. 

VIDEO REPORTAŽA s prejšnje, 16. skupščine NLB, 25. 11. 2010:

Predsednik VZMD se je v okviru dejavnosti in prizadevanj programa investo.si - podobno kot prejšnje, 1. konference ob predstavitvi poročila OECD »Ekonomski pregled Slovenije 2009«, 1. 7. 2009 - aktivno udeležil tudi letošnje Konference ob izidu Ekonomskega pregleda OECD za Slovenijo 2011 na Brdu pri Kranju, 18. 2. 2011 (za ogled poročila VZMD.TV kliknite na spodnjo fotografijo):

Med drugim je na tokratni Konferenci ob izidu Ekonomskega pregleda OECD, v sklopu poglavja o tujih investicijah in upravljanju podjetij, predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, izrazil zadovoljstvo s tozadevnimi ugotovitvami in priporočili OECD, ki izpostavlja zaščito pravic malih delničarjev ter opozarja na Akcijski načrt reforme upravljanja družb v Republiki Sloveniji. Slednjega je Vlada RS sprejela že maja 2009 in na prvem mestu predvideva pregled oz. revizijo zakonodaje na področju zaščite pravic manjšinskih delničarjev, kar je že šesto leto ena od prioritet prizadevanj VZMD ter osrednjih tem tudi ob obisku misije OECD na sedežu VZMD, 15. 1. 2009.

www.vzmd.si - več o VZMD - Vseslovensko združenje malih deležnikov

www.vzmd.tv - preko 180 video prispevkov VZMD.TV

www.investo.si - več o programu Invest to Slovenia - investo.si