Normal 0 false false false MicrosoftInternetExplorer4 
Vse to je jasen znak, da Republike Slovenije in paradržavnega sklada Slovenska odškodninska družba (SOD) ne zanimajo spremembe v sestavi delniške družbe, še več, je očiten pokazatelj, da si v nadzorni funkciji ne želijo neodvisnih predstavnikov malih delničarjev (ki so po dokapitalizaciji lastniki nekaj manj kot 21,50 % deleža NKBM), niti ne drugih institucionalnih lastnikov (z nekaj več kot 25 % deležem). Nasprotno, z dokapitalizacijo je država svojo moč v Novi KBM še okrepila na cca 48 %, kar je ravno nasprotno najavi umika države iz gospodarstva.
VZMD je v mesecih pred skupščino Nove KBM, d.d., aktivno sodeloval v procesu priprave skupščine, 12. junija pa je z Upravo Nove KBM sklenil tudi dogovor o skupnih prizadevanjih za uveljavljanje interesov malih delničarjev, saj je bilo teh v Novi KBM po opravljeni javni prodaji preko 103.000. Prvi del dogovora je bil uresničen, saj je mag. Kristjan Verbič, kot predstavnik VZMD, sodeloval kot sedmi možni pooblaščenec z liste pooblaščencev na pooblastilu, ki ga je pripravila Uprava, in so ga prejeli vsi delničarji. V zvezi z drugim vprašanjem o delitvi bilančnega dobička za leto 2007 je VZMD vložil nasprotni predlog, na sami skupščini, 8. julija 2008, pa je za članstvo v Nadzornem svetu te družbe predlagal dva kandidata s strani malih delničarjev, in sicer dr. Ludvika Toplaka in dr. Boruta Bratino.
O nasprotnem predlogu glede delitve dobička se na skupščini ni glasovalo, predlagana dva predstavnika pa prav tako nista uspela pridobiti mesta v Nadzornem svetu oz. se o njuni kandidaturi ni glasovalo zaradi nasprotnega predloga SOD, ki je ob podpori največjega lastnika Republike Slovenije podal nasprotni predlog. Z njim je bil razrešen celotni stari in imenovan nov Nadzorni svet (s štirimi starimi člani), ki je tako dobil nov štiriletni mandat.
Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, na katerega je mag. Verbič večkrat opozoril, in sicer, da je bil predlog podan šele ob sami točki dnevnega reda in neustrezno (zgolj ime in priimek kandidata), predvsem pa brez zakonsko opredeljenih podlag iz Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o bančništvu. To je toliko bolj zaskrbljujoče, ker gre za predlog pomembne državne institucije in države oz. njenih upravljavcev, ki bi morali prvi spoštovati zakonsko normo in vsaj minimalne standarde - posebej, ko gre za tako pomemben gospodarski subjekt kot je Nova KBM. Zaskrbljenost pa je več kot upravičena predvsem z vidika zaupanja državljanov v morebitnih drugih primerih javne prodaje lastništva države v gospodarskih subjektih, kar se je nazorno pokazalo pri tudi nedavni dokapitalizaciji Nove KBM med 24. 9. in 8. 10. 2008.
V VZMD so prepričani, da so naredili največ, kar je možno, za predstavitev interesov malih delničarjev in njihovih stališč glede njihove vloge v lastništvu in upravljanju Nove KBM. Razočarani so, ker država v delniški družbi z največjim številom malih delničarjev v Sloveniji ni izkazala svoje zrelosti in odgovornosti za uveljavljanje interesov malih delničarjev in spoštovanje osnov kulture in standardov v razvitih ekonomijah. Njeno ravnanje na skupščini delničarjev NKBM postavlja pod vprašaj privatizacijo ostalih delniških družb in položaj malih delničarjev v njih. VZMD je kljub negativnemu razpletu skupščine nadaljeval s prizadevanji za uveljavitev interesov malih delničarjev, v skladu s tem je na Okrožno sodišče v Mariboru vložil napovedane izpodbojne tožbe na sklepe o spremembah statuta NKBM in imenovanje novih članov Nazornega sveta, katere bodo na Oddelku za gospodarsko sodstvo obravnavali jutri.