Po dvanajstih letih je bil julija končan postopek likvidacije družbe Donit, d.d. Donit Tesnit je bil eden od njegovih nekdanjih hčerinskih družb, a se je sredi avgusta 2008 iz delniške družbe preoblikoval v družbo z omejeno odgovornostjo. Razlog za to naj bi bila odsotnost stroškov revizije, notarjev, skupščine in nadzornega sveta. Že nekaj časa je bilo slutiti, da se v podjetju nekaj dogaja, še zlasti po inventuri in novem direktorju.

Donit Tesnit, d.d., je leta 2007 iztisnil 142 malih delničarjev, ki so imeli v rokah malenkost manj kot 10 % delnic. Za delnico so dobili 6,41 €, kar pomeni, da je ob 910.490 delnicah podjetje vredno 5,8 milijona evrov. To pa je bistveno manj kot so za podjetje plačali prevzemniki, nova lastnika, Matjaž Satler in Marko Mohar, ki sta po navedbah za družbo plačala 10 milijonov evrov več.

Mali delničarji oz. njihov predstavnik - predsednik Sekcije Donit Tesnit pri VZMD (združevala je kar 87 delničarjev s 7,64 % celotnega kapitala) - so po 388. členu Zakona o gospodarskih družbah vložili predlog za sodni preizkus denarne odpravnine, ki ga je pripravilo podjetje, ki je tedaj pri tem primeru za VZMD opravljalo pravne storitve. Predlog za določitev primerne denarne odpravnine je sodišče zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije zavrnilo, zoper to odločitev je VZMD za manjšinskega delničarja pripravilo pritožbo na Višje sodišče v Ljubljani, to pa je potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča. Pravni sodelavci VZMD so podali mnenje, da bi bilo nadaljevanje sodnega postopka najverjetneje neuspešno ter povezano le še z dodatnimi stroški.

KRONOLOŠKI PREGLED DOGAJANJA^*:

3. 4. 2007 je potekala skupščina družbe DONIT TESNIT, d.d., ki je odločala o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja GSKT, d.d.

Po zaprosilu VZMD z dne 23. 4. 2007 je družba JEDRO, pravna dejavnost, d.o.o., ki je za VZMD v tistem času opravljala pravne storitve (v nadaljevanju: podjetje), 15. 5. 2007 pripravila predlog za sodni preizkus denarne odpravnine po 388. členu Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), ki ga je manjšinski delničar Darko Jenko 17. 5. 2007 vložil na Okrajno sodišče v Ljubljani zoper DONIT TESNIT, d.d.

Predlog je Okrajno sodišče v Ljubljani odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

19. 11. 2007 je Okrožno sodišče v Ljubljani predlog za sodni preizkus denarne odpravnine zavrnilo z obrazložitvijo, »da je predlog predlagatelja neutemeljen, saj veljajo za sodni preizkus denarne odpravnine določbe 2. odstavka 1. točke 3. odstavka 605. člena in 606. - 615. člena ZGD-1. Iz. 4. odstvka 607. člena citiranega zakona izhaja, da je nasprotni udeleženec v postopku sodnega preizkusa menjalnega razmerja prevzemna družba. Torej v konkretnem primeru glavni delničar družba GSKT, d.d., Cesta Komandanta Staneta 38, Medvode, predlagatelj pa je vložil predlog za sodni preizkus denarne odpravnine proti Donit Tesnit, d.d., Cesta Komandanta Staneta 28, Medvode«, ki ni nasprotni udeleženec v postopku za sodni preizkus denarne odpravnine po 388. členu ZGD-1, ampak je delniška družba iz katere so bile na podlagi sklepa njene skupščine dne 3.4. izključeni manjšinski delničarji«.

Podjetje je zoper odločitev Okrožnega sodišča pravočasno pripravilo pritožbo na Višje sodišče v Ljubljani. V njej je poudarilo, da ZGD - 1 v 15. alineji 50. člena določa, da sodišče o primerni odpravnini manjšinskim ali izstopajočim delničarjem odloča v nepravdnem postopku. Po 37. členu Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86, 20/88 - popr., odločba US - Uradni list RS, št. 131/2003) se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007), če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno.

Zakon o nepravdnem postopku nima določb v zvezi s predhodnim preizkusom predloga, zato se uporabi 273. člen Zakona o pravdnem postopku, po katerem predsednik senata, če ugotovi, da je tožba nerazumljiva ali nepopolna ali da obstajajo pomanjkljivosti, ki se nanašajo na sposobnost tožeče ali tožene stranke biti pravdna stranka…, izda potrebne ukrepe, ki jih določa ta zakon (81., 87. in 108. člen), da se pomanjkljivosti odpravijo.

Po prvem odstavku 81. člena Zakona o pravdnem postopku, sodišče, če ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka.

Ob upoštevanju citiranih določb Zakona o nepravdnem postopku in Zakona o pravdnem postopku, bi sodišče moralo od predlagatelja zahtevati, naj v predlogu popravi kar je treba, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka in določiti rok za odpravo pomanjkljivosti. Šele, če predlagatelj v roku ne bi odpravil pomanjkljivosti, bi sodišče v skladu s petim odstavkom 81. člena Zakona o pravdnem postopku lahko izdalo sklep, da se predlog za sodni preizkus denarne odpravnine zavrže. Sodišče ni ravnalo skladno s to določbo Zakona o pravdnem postopku, izdalo je sklep o zavrnitvi, ne da bi predlagatelju dalo možnost, da v primernem roku odpravi pomanjkljivosti. Zato je bistveno kršilo določbe postopka.

Sodišče prve stopnje prav tako ni spoštovalo določbe 279. člena Zakona o pravdnem postopku, po kateri mora odgovor na tožbo sodišče vročiti tožeči stranki v 30 dneh od prejema. Predlagatelju odgovora nasprotnega udeleženca na predlog za sodni preizkus denarne odpravnine po 388. členu ZGD - 1 ni vročilo. O navedbah nasprotnega udeleženca se predlagatelj tako ni mogel izjaviti, s tem pa je bilo kršeno temeljno načelo kontradiktornosti postopka, določeno v prvem odstavku 5. člena Zakona o pravdnem postopku, po katerem mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Kršitev načela kontradiktornosti postopka pa je zopet bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, saj je sodišče odločilo, ne da bi stranki dalo možnost obravnavanja pred sodiščem.

Zaradi bistvenih kršitev postopka, oziroma glede na zgoraj navedeno, je bilo predlagano, da višje sodišče: pritožbi ugodi in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ng 797/2007 z dne 19. 11. 2007 razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Manjšinski delničar je pritožbo vložil 3. 12. 2007.

Višje sodišče v Ljubljani je 8. 1. 2008 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. V obrazložitvi je zapisalo, da pritožbeni očitek, »da bi moralo ravnati v skladu s 1. odstavkom 81. člena ZPP in predlagatelja pozvati, da v predlogu popravi, kar je treba, da bi se postopek lahko nadaljeval z osebo, ki je lahko pravdna stranka« ni utemeljen. »Pritožba pa ima prav, da sodišče prve stopnje postopka ni vodilo kontradiktorno, pri čemer kršitev ni bila v tem, da odgovora udeleženca ni vročalo predlagatelju, pač pa, da udeležencu sploh ni vročilo predlagateljevega predloga. Vsebinske odločitve o zahtevku (predlogu) sodišče ne more sprejeti, ne da bi pred tem dalo možnost vsem strankam v postopku, da v njem sodelujejo in da se izjavijo o navedbah nasprotne stranke (glej tudi 4. člen Zakona o nepravdnem postopku ZNP).

Vendar pa za uveljavljanje te kršitve nobena od strank v postopku nima pravnega interesa. Z opustitvijo vročitve predloga je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem le nasprotnemu udeležencu, ki pa za uveljavitev te kršitve nima pravnega interesa, saj je sodišče odločilo v njegovo korist. Predlagatelj pa zaradi nevročitve odgovora udeležencu ni bil prizadet, njegov predlog je sodišče obravnavalo, sodelovanje udeleženca v postopku ne bi v ničemer vplivalo na predlagateljev pravni položaj (razen da bi moral nositi stroške odgovora udeleženca na predlog).«

Podjetje je predvidevalo, da bi bilo nadaljevanje sodnega postopka neuspešno ter povezano le še z dodatnimi stroški. Zaradi časovne stiske se podjetje o tem ni pravočasno posvetovalo z VZMD in je to žal storilo šele po preteku roka za nadaljevanje sodnega postopka.

Poudariti želimo, da je bil ta primer eden izmed prvih - če ne celo prvi - sodnih postopkov za preizkus primernosti denarne odpravnine. Zaradi pomanjkljive sodne prakse v zvezi s tem, kot tudi statusnih sprememb družbe - na koncu statusnega preoblikovanja se je družba sicer res ponovno imenovala DONIT TESNIT - je bilo zelo vprašljivo, ali bi bili z nadaljevanjem sodnega postopka uspešni.

^*JEDRO, d.o.o., direktorica, Andreja Sever