Predsednik VZMD mag. Kristjan Verbič je na 21. seji Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za finance in monetarno politiko predstavil predloge amandmajev k Zakonu o dohodnini (ZDoh-2). Odbor predlogov amandmajev sicer ni sprejel, je pa predlog amandmaja k 152. členu (Odprava protiustavne obdavčitve) povzel član odbora, poslanec dr. Miran M. Cvikl, tako da bo ta v obravnavi tudi na plenarnem zasedanju Državnega zbora RS.

Vladi Republike Slovenije posredovani predlog spremembe 79. člena ZDoh-1 (Neustreznost obdavčitve prodaje vrednostnih papirjev kot dividende), pa je sprejela že Vlada RS ter ga vključila v predlog ZDoh-2 poslan v državnozborsko proceduro.

V nadaljevanju sledi magnetogram poteka seje v delu, kjer so bili obravnavani predlogi amandmajev VZMD.

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Glasujemo o amandmaju, o prvem amandmaju poslanske skupine Socialnih demokratov k 122. členu.
Kdo ga podpira? (1 član.) Kdo je proti? (7 članov.)
Drugi amandma.
Kdo ga podpira? (1 član.) Kdo je proti? (6 članov.)
Potem, imamo dva amandmaja k 127. členu poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? če ne, glasujemo o prvemu.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Še o drugemu.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Potem, imamo amandma poslanskih skupin koalicije k 129. členu. Ni razprave. Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Potem je amandma poslanskih skupin koalicije k 131. členu. Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Izvolite, gospod Verbič.

GOSPOD VERBIč: Spoštovani predsedujoči, člani odbora, poslanci, predstavniki vlade. Hvala lepa za besedo.

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Govorimo o amandmaju k 133. členu.

GOSPOD VERBIč: K 132. členu in k 96. členu, ki smo ga preskočili, ampak sta v povezavi. če dovolite.
V vse slovenskem združenju malih delničarjev smo pripravili amandmaje, za katere smo prepričani, da so v vsestransko korist in imajo v tem smislu pozitivne učinke, gre za amandmaja na 96. člen in pa 132. člen zakona.

48. TRAK: (SP)

(nadaljevanje) če naj naredim kratek povzetek. Namreč, vsi člani odbora so prejeli po elektronski pošti naše predloge hkrati pa so bili tudi dne 9. tega meseca posredovani predsedniku odbora. Gredo v smeri zmanjšanja obdavčitve kapitalskega dobička in pa tudi zmanjšanja oziroma skrajšanja časa, po katerem so kapitalski dobički obdavčeni. Kratek povzetek bi se glasil takole. Pri predlaganim zmanjševanjem smo se sklicevali na ugotovitve uglednih svetovnih in domačih ekonomistov v škodljivem vplivu visoke obdavčitve kapitalskih dobičkov na trg in pretakanje kapitala. Glavni razlog za to, da je priliv iz kapitalskih dobičkov v Sloveniji majhen namreč ni v nizki stopnji obdavčitve temveč v skromnem obsegu kapitala. Slovenija bi morala delovati v smeri krepitve kapitala in s tem večanja osnove. Relativno ugodna obdavčitev kapitala bi privabila tako domači kot tuji kapital in s tem močno povečala osnovo za davek. Visoki davki na kapitalske dobičke spodbujajo kapital v tujino, dolgoročno pa takšne ekonomije postanejo delovno intenzivne, saj imajo manj kapitala v proizvodnji in posledično se niža produktivnost in dohodek. V primerjavi z številnimi evropskimi državami, kjer je kratkoročni kapitalski dobiček določen s prodajo vrednostnih papirjev po enem letu lastništva ali celo manj je bila v Sloveniji ta meja že v prejšnjem zakonu trikrat daljša torej triletna. Nov torej sedaj veljavni zakon pa je podaljšal kar na nerazumljivih 20 let. Tako davčni sistem kot ga ima Slovenija pravzaprav vklene vlagatelja v trenutni portfelij se, zaradi davčnih obveznosti ta ne želi premikati kapitala, posledica je ustavljen pretok kapitala in njegova neoptimalna razporeditve. Tudi davčna analiza OCD ../Nerazumljivo./.. iz leta 2002 opozarja, da visoki davki na kapitalske dobičke zmanjšujejo v varčevanje naložbe, negativno vplivajo na ponudbo kapitala in razvoj podjetij, zavirajo razvoj kapitalskega trga, spodbuja vselitev kapitala, povečujejo davčne utaje in zmanjšujejo davčne prihodke ter odvračajo zaposlene od aktivnega lastništva v podjetjih ter zavirajo nagrajevanje menedžerjev po uspešnem poslovanju podjetij. Nižja davčna stopnja lahko, kar se na prvi pogled sliši paradoksalno poviša davčne prihodke. Obljube vladajoče koalicije, da bo skrajšala obdobje, po katere kapitalski dobički ne bodo obdavčeni in s tem povečali likvidnost kapitalskega trga, vzpodbujala varčevalne ter vse oblike vnovičnega vlaganja dohodkov od kapitala v večjo produkcijo in razvoj, so za enkrat ostale obljube...

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Jaz bi prosil, dejstvo je, da smo vsi dobili in nobeden izgleda ni povzel teh stvari in ne bi rad tukaj sedaj teh obrazložitev, ki so bile podane že prej, da se berejo, očitno ni bilo povzetega z nobene stranke in od nikjer predloga za amandma odbora za kakršenkoli, zato je praktično na žalost to brezpredmetno tako v primeru 132. in 96. člena, ki sploh nista, mislim, ni bilo vloženih amandmajev in predlagam dejansko, da gremo naprej in razpravljamo o amandmaju k 133. členu. Jaz se opravičujem, vendar res bi bilo nesmiselno, da se prepričujemo in sedaj. Drugič je treba vedeti../Medsebojno pogovarjanje./...

GOSPOD VERBIč: Vsekakor, hvala predsedujoči.

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Želi kdo razpravljati o amandmaju k 133. členu? Gospod Horvat, izvolite.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala, za besedo. Predsednik jaz bi najprej izrazil zadovoljstvo, da koalicija predlaga identičen amandma kot naša poslanska skupina se pravi povečanje številke 500 na 1000, to se pravi, da vsaj v nekaterih primerih partnerstvo vendarle deluje in sedaj, če ne bo šlo za prestižne razloge bodo kolegi pričakujem naš amandma podprli.

49. TRAK (VI)

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Ja, tako bi to naredili. Vesel sem, da je s pomočjo ...

FRANC (FERI) HORVAT: ... lahko pa združimo avtorstvo.

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: ... s pomočjo tudi medije splošne obravnave. Vse skupaj je dejansko obrodilo sadove, da je bilo veliko stvari na takšen ali drugačen način upoštevanih tako s strani predlagateljev, kakorkoli že, mislim, da imamo vseeno kolikor toliko usklajene predloge. Najprej bom dal na glasovanje amandma poslanskega kluba Liberalne demokracije, potem pa bomo glasovali o skupnem predlogu, enakem predlogu obeh poslanskih skupin, tako Socialni demokratov, kot koalicije. Najprej glasujemo o predlogu poslanskega kluba Liberalne demokracije.
Kdo je za? (Nihče.) Je kdo proti? (6 članov.)
Potem glasujemo o skupnem predlogu, kot sem že prej omenil.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Mislim, da je to vseeno ena od sprememb, ki je logična in teh 1.000 evrov je dejansko ...
Mi imamo sedaj 142. člen. V 142. členu imamo predlog za amandma odbora, da se v drugem odstavku se besedilo "kulturni in religiozni nameni" nadomesti z besedilom, ki se glasi "kulturni, športni, religiozni in drugi nameni". Skratka, bolj odprta dikcija, kot je bila prej. Mislim, da bomo lahko odločili. Najprej moramo glasovati o amandmaju poslanskega kluba Socialnih demokratov, ki je seveda širši. Želi kdo razpravljati? Gospod Širaj.

MARJAN ŠIRAJ: Hvala lepa za besedo. Zelo na kratko. Jaz bi sicer prosil, ker ga nihče od poslancev ali poslanska skupina povzela, da bi ga povzel odbor. Predlog amandmaja gospodarske zbornice. Je pa v tem, da bi se ta člen črtal. Razlogi so ekonomski, in sicer da se poenostavi postopek odmere dohodnine. Jaz sem tudi zastopal v tem smislu gospoda državnega sekretarja Širclja, da je intenca tega zakona. V kolikor to ne bo, bo treba to predizpolnjeno napoved posredovati davčnemu organu, ta pa bo moral zopet izdati odločbo o odmeri dohodnine. Po drugi strani pa, če se teh sredstev tako rekoč v proračunu ne rabi, je boljše, da se jih pusti davčnemu zavezancu. če pa se jih rabi v proračunu, bi se pa s tem zmanjšal proračunski in tudi javno finančni primanjkljaj. In ne nazadnje, tudi težko bo določiti tiste organizacije, pravne subjekte, ki bodo upravičeni do teh sredstev, ker tukaj gre zgolj samo za splošno določbo. Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Želi še kdo? Gospa Barbara Žgajner Tavš.

BARBARA ŽGAJNER TAVŠ: Hvala lepa. Tudi sama bi v okviru 142. člena izpostavila, bom rekla, po oceni Slovenske nacionalne stranke pomembno dilemo. Ta pomembna dilema je dvojno financiranje. Sedaj v okviru drugega odstavka kjer so napisani, pa bom rekla, kot splošno koristni nameni oziroma omenjeni tudi religiozni nameni. Jaz verjamem, da veste, da je v obravnavi tisti nesrečni zakon o verski svobodi, ki ravno tako iz državnega proračuna predvideva financiranje verskih organizacij in dejavnosti. V kolikor bomo sprejeli 0,5% dohodnine, se pravi možnost izbire, da bodo državljanke in državljani oziroma zavezanci za dohodnino na letni osnovi lahko izbirali, da bodo del sredstev financirali oziroma namenili tudi za financiranje splošno koristnih namenov, potem takem imamo iz slovenskega proračuna v okviru zakonodaje dvojno financiranje.

50. TRAK (VI)

(nadaljevanje) Po drugi strani pa, dovolite, na začetku mandata te vlade se je v okviru zakonodajne veje oblasti tudi izpostavilo vprašanje kaj pravzaprav je to splošno koristni namen oziroma organizacije, splošno koristne organizacije. Takrat smo dobili jasen odgovor, da pa so to dejavnosti, ki jih izvajajo verske skupnosti oziroma verske organizacije.
Še ena zadeva v okviru tega člena, ki bi jo želel izpostaviti in ki jo je izpostavil oziroma omenil tudi govornik pred menoj. Gre zgolj za zelo splošno formulacijo tega člena. Namreč, v tretjem odstavku je zapisano, da vlada določi podrobnejši način izvajanja prvega odstavka tega člena in objavlja tudi seznam upravičencev do donacij po tem členu. V tem trenutku je torej popolnoma nejasno kdo bodo lahko upravičenci. Jaz mislim, če si je vlada zastavila nek okviren cilj oziroma v okviru zakona o dohodnini, zapisala, da se lahko procent oziroma pol procenta od dohodnine na letni ravni daje oziroma nameni tudi za financiranje splošno koristnih namenov in tako dalje, da pa vlada mora že danes vedeti kdo potem takem je upravičenec do tovrstnih donacij.

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Želi še kdo? Gospod Feri Horvat, izvolite.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. če hočemo biti res principielni, potem mislim, da moramo slediti tistemu kar je najprej v prvem odstavku napisano. Torej, financiranje splošno koristnih namenov in za financiranje politične stranke reprezentativnih sindikatov. Ampak, to kar mi predlagamo v našem amandmaju je povezano predvsem s tole prvo dikcijo splošno koristni nameni. In po tem drugem odstavku je to bolj razdelano, ker potem pelje k organizacijam, ki izvajajo te aktivnosti takšnega značaja. Mi mislimo, da je to, kar mi predlagamo, to širitev, ko pravimo dodatno še socialno varstveni, znanstveni, vzgojno izobraževalni, zdravstveni, športni, potrošniško varstveni, da je to dejansko vse v kontekstu splošno koristnih namenov, pa lahko bi rekel tudi to, kar v drugem odstavku potem še bolj konkretno piše, kot se jih našteva te namene, da so pravzaprav vsi ti nameni tudi eni bolj, drugi manj, tudi humanitarni nameni. Predlagam, da ta amandma sprejmete. Se pa zavedamo, da pri naštevanju je vedno problem, da se lahko kaj izpusti in mislim, da je večje zlo ali problem, da se nekoga izpusti, ki tudi opravlja take dejavnosti, kot pa da se zapiše zakon. Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Gospod Šircelj, izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa. Jaz bi rad tukaj odgovoril, da je prvi namen, da davčni zavezanec lahko del davka nameni za tisto, kar on meni, da je potrebno financirati. To je, bom rekel, splošni namen te določbe in je znan seveda tudi v nekaterih drugih državah. Kaj je splošen namen? Splošen namen je zelo široka opredelitev oziroma splošen koristen namen, je široka opredelitev, kar pomeni, da bodo davčni zavezanci imeli dejansko možnost, da financirajo določene tiste dejavnosti, ki jih, bom rekel, tudi osebno najbolj preferirajo.
Drugo, amandmaja, ki sta dana, bom rekel, relativno slična, s tem, da amandma k 142. členu, ki ga predlaga odbor je seveda tudi nekoliko širši in opredeljuje te namene.

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Še kdo? Gospa Žgajner.

51. TRAK: (SB)

BARBARA ŽGAJNER TAVŠ: Hvala lepa. Dovolite, gospod Šircelj, zdaj ste sicer povedali pravzaprav nič drugega kot je zapisano v samem 142. členu, nobenega dodatnega pojasnila niste dali, niti nisem dobila odgovora na tretji odstavek 142. člena, ki govori o tem, da bo vlada objavila seznam upravičencev do donacij po tem členu. To bodo upravičenci donacij potem .../nerazumljivo./.. Veste, mene pošteno skrbi, pa vam bom dala zgolj za primer, omenila sem dvojno, pa bi lahko rekla celo trojno financiranje, ampak pustimo dvojno financiranje iz državnega proračuna verskim organizacijam. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je leta 2005 objavilo oziroma maja, se opravičujem, objavilo javni razpis za sofinanciranje programov, civilna družba, ne na zadnje tudi določeni vladni sektorji. Iz tega seznama je jasno razvidno, da so civilna društva v glavnem izpadla iz sofinanciranja s strani ministrstva za enake programe za katera pa so dobila finančna sredstva oziroma podporo organizacije, ki sodijo v okviru cerkve oziroma verskih skupnosti. Zato vas zdaj še enkrat sprašujem in bi želela tudi pojasnilo glede na to, da ste se lotili te spremembe, ki je novost v slovenskem pravnem sistemu v okviru zakona o dohodnini, da daste neko pojasnilo. Kakšna bodo pravila oziroma kdo bo po vašem mnenju, po vladi, ker ne na zadnje tretji odstavek daje popolno pristojnost vladi, da določi in objavi seznam upravičencev donacij po tem členu?

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Še gospod Kožar.

ANTON KOŽAR: Hvala lepa. Gospod predsednik, mene pa tudi zanima stališče davčne učinkovitosti, namreč pobiranja davkov. Ali bo zdaj v tem seznamu teh upravičencev 3500 društev oziroma koliko je največ maksimalno število teh upravičencev po tem členu, če ima ministrstvo že izdelan predlog?

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Gospod Šircelj, izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa. Jaz bi tukaj rekel, da tretji odstavek dejansko določa podrobnejši način izvajanja, poudarek je na izvajanju, medtem ko same kriterije kdo to dejansko .../nerazumljivo./.. je določeno v drugem odstavku 142. člena. In v tretjem objavlja seznam. Vlada bo objavila seznam, in sicer na podlagi poizvedb oziroma že na podlagi obstoječih seznamov, ki se nanašajo na društva, različne druge organizacije, ki se ukvarjajo s temi nameni za katere je kriterij določen v drugem odstavku 142. člena. Dejansko to pomeni za vlado pravno omejitev, da bo upoštevala merila, kriterije, ki so točno navedeni v drugem odstavku.

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Prosim, gospa Barbara Žgajner.

BARBARA ŽGAJNER TAVŠ: Hvala lepa. Dovolite, jaz upam, da se gospod Šircelj zaveda koliko je društev, ki izpolnjujejo vsaj enega izmed teh pogojev. Humanitarni namen. Ne na zadnje slišali smo celo predloge, da naj bi se širil ta drugi odstavek 142. člena z novimi dejavnostmi. Socialno varstveni to pomeni, da bo, pa zdaj ne vem na pamet koliko je registriranih društev v naši državi. Sprašujem ali bodo lahko vsa ta društva oziroma ali bodo vključena na vaš seznam? To pomeni, da bo tudi društvo za pomoč žrtvam spolnega nasilja na vašem seznamu in bo upravičeno potem takem do donacije v okviru dohodnine. Eno vprašanje glede, vsaj kolikor je meni jasno iz vašega odgovora so zadeve okrog tega člena s strani vlade dokaj nejasne in nedodelane bi bilo resnično smiselno, da ta člen umaknemo, umaknemo tudi zaradi tega, ker je še vedno v obravnavi predlog zakona o verski svobodi, ki prav tako iz državnega proračuna določa finančna sredstva za delovanje, če hočete, splošno koristnih organizacij, ki so po vladni dikciji verske organizacije. In potem takem bi tudi jaz predlagala matičnemu delovnemu telesu, da se

52. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) povzame amandma, ki ga je, pa se opravičujem, ker si nisem zapomnila priimka, gospod Širaj že povedal v imenu, mislim, da Gospodarske zbornice Slovenije.

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Mislim, da imamo tukaj vsaj tri amandmaje, če enega sprejmemo, tako ali tako je zadeva odprta, da ne bi več razpravljali. Jaz bi predlagal, da glasujemo o vseh amandmajih. Dilema obstaja glede same izvedbe, to je nedvomno. Predlagam najprej, da glasujemo o amandmaju poslanske skupine Socialnih demokratov v 142. členu.
Kdo ga podpira? (1 član.) Kdo je proti? (7 članov.)
Potem glasujemo o predlogu za amandma odbora, ki sem ga prej prebral, lahko ga še enkrat, vendar se mi zdi, da ni potrebno, ker ga imate pred sabo.
Kdo podpira ta amandma odbora? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Se pravi člen imam odprt. Drugi amandma poslanskih skupin je brezpredmeten zaradi tega člena.
Prosim, gospod Bajc.

JOSIP BAJC: Hvala lepa gospod predsednik. Tudi meni se postavlja dilema, pa se opravičujem, ker se bom vrnil k temu členu. Jaz predlagam v razmislek vladi, ko bo pripravljala, bom rekel, neki amandma, če je potrebno, dejansko iz ...tega odstavka napotuje, da so tu upravičenci, se pravi, da bo mogla vlada zdaj iti po upravnih enotah, pobrati ves register vseh društev, ki so po vsebini po drugem odstavku, da bolj poenostavimo in da ta določba naj opredeljuje, da po vsebini, tako kot je v drugem odstavku kot smo rekli kateri področji, drugače je tu razumeti objavljen seznam upravičencev. Meni šteje upravičenec, da je to z imenom in priimkom oziroma naslovom društva ali ne vem čemu podobno. Samo kot opozorilo.

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Jaz bi tukaj tudi dodal, verjetno je ta kontrola tudi pri samem izvajanju pa to zelo zapletena, tako da bi bilo mogoče dejansko razmisliti o smiselnosti člena.
Prehajamo na 151. člen in predlog za amandma poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati?

GOSPOD_______: .../govori brez mikrofona./... poglejte, v teoretičnem primeru glede na 142. člen lahko dobi eden subjekt dve milijardi. Slovenija je član mednarodnega denarnega sklada in če berete vsa poročila od skladov, jaz jih berem od leta 1992 je načelo fiskalno, da se izdatki za socialne potrebe dajejo tam kjer so potrebne ne pa tam kjer želijo davkoplačevalci z individualnimi izjavami. Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Mislim, da smo pustili člen odprt, da lahko še prepustimo kakšno majhno zadevo tudi državnemu zboru oziroma v tem času, ki je do takrat. Še enkrat, razpravljamo o 151. členu in amandmaju poslanskih skupin koalicije. Ni razpravljavcev. Potem glasujemo o tem amandmaju k 151. členu.
Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Drugi amandma je s sprejetjem tega amandmaja brezpredmeten.
Prehajamo na 152. člen in amandma predlagatelja mag. Milana M. Cvikl. Gospod izvolite.

GOSPOD VERBIč: Hvala za besedo. Tokrat ne bi povzemal utemeljitve, ker je poslanec oziroma član odbora že povzel predlagani amandma, ki ga je podalo vse slovensko združenje malih delničarjev, bi nam bilo pa vsekakor ljubše. Mi s tem v zvezi nismo bili v kakšnem dogovoru, če bi ta predlog amandmaja povzel odbor kot svoj predlog amandmaja, zato ob utemeljitvi, ki je podana in zapisana pozivam člane odbora, da sprejmejo ta amandma kot amandma odbora.

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Želi še kdo? Potem gremo na glasovanje o Cviklovem predlogu k 152. členu.
Kdo je za? (1 član.) Kdo je proti? (7 članov.)
Potem imamo amandma k 154. členu poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati?