3.062 donedavnih delničarjev Aktive Invest, ki so od 5.225 podpisnikov delničarskega sporazuma v okviru VZMD (izmed 37.769 iztisnjenih delničarjev Aktive Invest) pravočasno izpolnili in odposlali obrazec VZMD za hitrejše izplačilo, prejelo celotno odpravnino (6,26 EUR za delnico) že pred dobrim mesecem dni (najkasneje do 27. septembra). Denarni obseg vseh predhodno izplačanih odpravnin je znašal malenkost manj kot tri milijone Evrov (3.000.000 EUR).

Preostalih 34.707 iztisnjenih delničarjev Aktive Invest v teh dneh prejema dopise z obrazci za izplačilo iztisnitvene odpravnine s strani glavnega delničarja Aktiva Holdings, B.V., Amsterdam, Nizozemska. Na tej osnovi bodo tudi preostali delničarji lahko prejeli denarno iztisnitveno odpravnino predvidoma do konca novembra, torej v roku meseca dni.

V VZMD zadovoljstvom ugotavljamo, da smo tudi ob sklepnem dejanju naših dolgotrajnih prizadevanj povezanih z Aktivo Invest opravičili zaupanje vseh, ki so nam ga namenili ter omogočili boljše izhodišče, dodatno kompetentnost in težo pogajalcem VZMD.

Hkrati pa se v VZMD sprašujemo, zakaj se dnevno stotine od preostalih donedavnih delničarjev Aktive Invest šele sedaj množično obrača na naše Združenje, ko smo jih vendar vse od začetka leta 2006 večkrat - tudi z neposredno in predplačano povratno pošto - vabili k sodelovanju za zaščito njihovih interesov in naložb oz. premoženja.

 

Skrbi nas, da se ne bi podobno ponovilo v primeru Aktive Naložbe!

Skupščine omenjene družbe se je namreč poleg večinskega lastnika Aktive Invest oz. Aktiva Holdings, B.V., Nizozemska, udeležil le še mag. Kristjan Verbič. To dejstvo je posebej zaskrbljujoče, ker se je na skupščini odločalo o tako pomembni zadevi, kot je kar 50% dokapitalizacija Aktive Naložbe, za povrh pa je bila predlagana dokapitalizacija zaprtega tipa, torej z izključitvijo prednostne pravice vseh obstoječih delničarjev.

Res zaskrbljujoče in zgovorno je dejstvo, da je bil od 28.178 delničarjev na tako pomembni skupščini prisoten le predsednik VZMD (poleg predstavnika večinskega lastnika) ter da nihče od preostalih delničarjev doslej ni pokazal nikakršnega interesa za bistvena vprašanja za lastne naložbe in premoženje iz tega naslova.

Tako je na skupščini Aktive Naložbe mag. Kristjan Verbič predlaganim sklepom nasprotoval ter jih želel konstruktivno in dogovorno preoblikovati ter predlagal nasprotne predloge sklepov. Ker je bil pri teh prizadevanjih s strani večinskega lastnika preglasovan in neuspešen je argumentirano napovedal izpodbojno tožbo, ki je bila v zakonskem roku tudi vložena pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. V nadaljevanju prilagamo vsebinski povzetek vložene izpodbojne tožbe.

S sklepom št. 4.2 je skupščina toženca sprejela spremembo statuta: za točko 6.4. se doda novo poglavje, ki se glasi:

»Odobreni kapital

6.5. Uprava družbe je pooblaščena, da lahko v petih letih od vpisa tega statuta v sodni register poveča osnovni kapital družbe za največ 50%, z izdajo novih delnic za denarne ali stvarne vložke.

6.6. Uprava lahko samostojno odloči o izključitvi prednostne pravice obstoječih delničarjev do vpisa novih delnic.«

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 - v nadaljevanju: ZGD-1) v drugem odstavku 354. člena določa, če se pooblastilo poslovodstvu za odločanje o izključitvi prednostne pravice do novih delnic podeli s spremembo statuta, se smiselno uporabljajo določbe četrtega odstavka 337. člena ZGD-1. Poslovodstvo mora torej podati pisno poročilo o razlogih za izključitev prednostne pravice do novih delnic. Poročilo poslovodstva o utemeljenih razlogih za popolno izključitev prednostne pravice mora biti sestavni del gradiva za skupščino. Poročilo mora biti od dneva objave sklica skupščine na vpogled na sedežu družbe.

Tožniku je pol ure pred skupščino pooblaščena oseba, zaposlena pri tožencu, izročila gradivo za skupščino. Po pregledu gradiva je tožnik ugotovil, da v njem za točko 4.2 ni pisnega poročila poslovodstva o razlogih za izključitev prednostne pravice do novih delnic. Na očitno kršitev zakonskih določb oziroma na navedeno nezakonitost je tožnik na skupščini opozoril ter zahteval, da se njegove navedbe vključijo v notarski zapisnik, kjer je zapisano »da pol ure pred skupščino v gradivu navedenega predmetnega poročila ni bilo.« (glej 7. stran notarskega zapisnika). Predsednik skupščine in direktor toženca na njegovo opozorilo nista odgovorila. Hkrati je tožnik večinskega lastnika vprašal, ali je seznanjen z navedenim poročilom. Pooblaščenec večinskega lastnika je izjavil, da je bil seznanjen s poročilom in da oba delničarja, ki ju na skupščini zastopa, podpirata poročilo. Tožnik je pooblaščenca izrecno vprašal, kdaj je bil torej seznanjen s poročilom o izključitvi prednostne pravice. Besedo je nato na skupščini prevzel direktor toženca, zato pooblaščenec ni mogel odgovoriti. Tudi predsednik skupščine je pojasnil, da ni primerno, da delničarji na skupščini postavljajo vprašanja drugim delničarjem (glej 6. stran notarskega zapisnika).

Iz notarskega zapisnika je razvidno, da v gradivu za skupščino dejansko ni bilo pisnega poročila poslovodstva o razlogih za izključitev prednostne pravice do novih delnic ter da so ga delničarji dobili šele ob koncu seje oziroma po začetku točke 4.2. Očitno je, da je bil le večinski delničar s poročilom predhodno seznanjen, kar je njegov pooblaščenec tudi potrdil, poleg tega pa je njegov predsednik uprave (Aktive Invest d.d.) hkrati predsednik nadzornega sveta toženca. S tem v zvezi je zgovorna tudi navedba direktorja toženca, da je utemeljitev v poročilu nastala na podlagi pogovora s člani nadzornega sveta (glej 6. stran notarskega zapisnika). Tožnik zato meni, da gre za očitno neenakopravno obravnavanje delničarjev ter kršitev ZGD-1 in nenazadnje tudi pravice do obveščenosti, na kar je opozoril že na sami skupščini in izpostavil, da kot delničar tako pomembnega poročila ni imel časa proučiti in zato ni mogel celovito uveljavljati svojih lastniških pravic.

Nadalje je tožnik na skupščini vprašal, kje je v poročilu utemeljitev povišanja emisijskega zneska, kot to določa četrti odstavek 337. člena ZGD-1, in katere so družbe, ki niso pripojene, in kakšna je okvirna vrednost teh družb. To ga zanima, ker je predlagana dokapitalizacija do 50%, navedene družbe pa skupaj še zdaleč ne dosegajo vrednosti 50% kapitala družbe (glej 6. stran notarskega zapisnika). To je potrdil tudi direktor toženca.

Dokaz:

- fotokopija notarskega zapisnika skupščine toženca opr. št. SV 692/07 z dne 27. 9. 2007,

- zaslišanje priče, vabiti na naslov toženca,

- zaslišanje tožnika,

- zaslišanje direktorja toženca,

- zaslišanje pooblaščenca glavnega delničarja.

Glede na navedeno tožnik predlaga, da sodišče razveljavi sklep št. 4. 2 skupščine toženca z dne 27. 9. 2007.