Resničnost je drugačna: Konkurenčnost Slovenije je zelo upadla, zaradi velike javne porabe nas finančni trgi uvrščajo ob bok Grčiji, Italiji ... Investicijska poraba je na drugi strani eden od zaviralnih dejavnikov slovenskega BDP. 2. Poraženka na prejšnjih parlamentarnih volitvah SDSje obljubljala »zmanjševanje javne porabe z dodatnimi varčevalnimi ukrepi pri delovanjujavnega sektorja«. Resničnost je drugačna: Resda je delovala v opoziciji, vseeno pa je rušila že tako redke varčevalne poskuse vlade. Ne nazadnje prav ob koncu mandata zavrača interventni zakon, kibi po mnenju ekonomistov vsaj malo pomiril vse bolj nezaupljive lastnike slovenskih obveznic. Politični strokovnjaki za podjetništvo Kako politiki razumejo ekonomijo, gospodarstvo in potrebe podjetij? Spomnimo na nedavno skoraj soglasno podporo noveliranemu zakonu o gospodarskih družbah - s čimer so po mnenju pravnih strokovnjakov preprečili ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude osebam, povezanim s podjetjem, ki je v zadnjem desetletju šlo v stečaj, prisilno poravnavo ali prisilno likvidacijo. Po Managerjevi lestvici najbogatejši Slovenec Sandi Češko je v letošnjem pomladanskem pogovoru za Delo dejal: »Ena največjih laži, ki v Sloveniji velja za resnico, je, da stečaj pomeni konec podjetja... Bankrot nazahodu praviloma pomeni zgolj novo, večinoma boljše življenje podjetja.« Če dodamo obvezni pobot, ukrepe, kot je minimalna plača, in ovire pri poslovanju, kijih vsakdan v Financah objavljamo vrabriM Glas podjetništva, lahko sklenemo, da slovenski politiki nimajo prav veliko razumevanja za podjetništvo. Obdavčitev delovne sile Po lanski primerjavi svetovalne družbe KPMG se Slovenija po davčni obremenitvi in prispevkih za najbolje plačane zaposlene uvrščavevropski vrh. Stroški delovne sile so visoki, zaposleni pa dobijo razmeroma malo, kar je eden od razlogov za beg možganov vtujino. Kaj politiki obljubljajo delovni sili? ► Lista Zorana Jankoviča želi preprečiti beg možganov v tujino z državnim skladom najemnih stanovanj za mlade izobražence, hkrati pa napoveduj e višjo obdavčitev večj ih prejemkov. Tudi Pahorjevi socialdemokrati niso naklonj eni razbremenitvi daj atevza zaposlene v najvišjem dohodninskem razredu in se zavzemajo za »obdavčitev bogatejših z uvedbo davčnih razredov«. Virantova stranka obljublja dvig neto osnove z zdajšnjih 1.255 evrovza najvišji, 41-odstotni dohodninski razred. Janševa SDS obljublja razbremenitev zaposlenih, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost in največ pripomorejo k storilnosti. Samoupravljanje s temelji Jankovičeve ekonomije ► Samooklicani najboljši menedžer v Sloveniji Zoran Jankovič napoveduje, da se bo zavzemal za sodelovanje zaposlenih pri upravljanju podjetij in njihovo soudeležbo pri dobičku. ► Prvak opozicije Janša predlaga letno znižanje davka od dohodka pravnih oseb za odstotno točko, podjetništvu všečna pa se zdi tudi obljuba o poenostavitvi davčnih predpisov in en plačilni nalog za podjetnike. ► Virant biodpravil nesmiselno dvojno obdavčitev dividend, zavzema pa se za nižj i davek od dohodka espejev in malih podjetij. Vojna napoved administrativnim oviram Izboljšanje učinkovitosti javne uprave obljubljajo vsi: ob napovedi informatizacije javne uprave se sprašuj emo, kolikšni bibili stroški tega. Mogoči novi premieri se, sodeč po programih, zavedajo, daje pri privabljanju tujega kapitala veliko administrativnih ovir. Obljubljajo, da jih bodo odpravili. Koliko fig v žepu? Podjetnikom ob nekaterih predlogih političnih opcij kar zaigra srce. Nas pa izkušnje učijo, da obljube v političnih programih še zdaleč niso jamstvo za prihodnj e smernice določene politične opcije. Sploh v času velikega proračunskega primanjkljaja in premajhne pokojninske in zdravstvene malhe se zdi, da klestenje prispevkov ne bo mogoče brez konkretnih in korenitih sprememb v zdravstvu in javni upravi. Za boljšo učinkovitost uprave bi bila potrebna tudi vlaganja v informacijske sisteme, kar pa spet zahteva javna sredstva. Sodeč po izkušnjah, varčevalne akcije spremljabes sindikatov, ki politike pogosto odvrne od sprememb, potrebnih za spodbujanje gospodarske rasti. Še posebej to velja za ukrepe, ki so kratkoročno boleči, pozitivni vplivi pa se pokažejo šele dolgoročno, torej po koncu mandata - zaradi česar ne pripomorejo k vnovični izvolitvi stranke. • I Predvolilne programe smo ocenjevali A novinarji 9 Financ. Zoran Jankovič, Lista Zorana Jankoviča - Pozitivna Slovenija •1 4» «* ___ft^1___ Janez Janša, SDS £' Borut Pahor, SD %^9r^^ Gregor Virant, Državljanska lista Gregorja Viranta DAVKI IN PRISPEVKI Podpirajo soudeležbo zaposlenih pri dobičku, davčne blagajne, davek na nepremičnine, ki ne opravljajo svoje funkcije, dvig DDV za odstotno točko in učinkovitejše pobiranje davkov. » 4 S pavšalno obdavčitvijo samostojnih podjetnikov in mikro podjetij obljubljajo poenostavitve davčnih predpisov, znižanje zdajšnje 20odstotne stopnje davka od dohodka pravnih oseb vsako leto za odstotno točko do stopnje 15 odstotkov, davčne počitnice za nova podjetja. Nepremičnine bi pravično obdavčili in uvedli en plačilni nalog za podjetnike. a * b Zavzemajo se za davčne blagajne in centralno davčno knjigovodstvo ter za obdavčitev nepremičnin s poudarkom na praznih nepremič-1 Uvedli bi davčno blagajno za vse zavezance; pri davku na dohodek pravnih oseb bi poenostavili administrativne obračune in odpravili dvojno obdavčitev dividend; uvedli bi nižjo stopnjo davka na dohodek malih podjetij in samostojnih podjetnikov. aa b TRG DELA Z državnim skladom najemnih stanovanj za mlade izobražence želijo mlade intelektualce zadržati v Sloveniji; obljubljajo pokojninsko in zdravstveno reformo; davke na nižje prejemke bi znižali, bolj pa obdavčili višje prejemke; razmišljajo o socialni kapici. * » Razbremenili bi zaposlene, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost; uvedli bi socialno kapico. ** b Napovedujejo višjo obdavčitev bogatejših z uvedbo novih davčnih razredov; dopuščajo socialno kapico ob primerni višini dohodkov, načelno pa so proti. » » Napovedujejo dvig meje dohodninskih razredov in uvedbo kapice na socialne prispevke; del davčne obveznosti bi podjetja lahko namenila štipendijam ali za raziskovanja; davčno bi razbremenili prvo delovno razmerje. .. ODNOS DO GOSPODARSTVA IN PODJETNIŠTVA »Uvedli bi soudeležbo zaposlenih pri upravljanju podjetij.« <* »Ce napredujemo, vsako leto naredimo in zaslužimo več, lahko izboljšujemo kakovost življenja in odpravljamo nepravične razlike med ljudmi in med deli Slovenije.« aa b »Podpirali bi rast na temeljih izobražene, učinkovite, vestne in razgledane delovne sile s poudarkom na izvoznih dejavnostih z visoko dodano vrednostjo.« a * b »Vprašanje zaposlovanja naj se rešuje s politiko odpiranja delovnih mest, in ne s politiko ohranjanja delovnih mest tam, kjer jih v realnosti, brez državne pomoči ni več.« BOMBONCKI ZA GOSPODARSTVO IN PODJETNIŠTVO Vlagali bi v kakovostna nova delovna mesta z dodano vrednostjo; podpirali bi podjetniške spodbude in olajšave za razvojne investicije z dodano vrednostjo in projekte, ki ustvarjajo nova delovna mesta. •• b Oprostili bi davek na dohodke od inovacij; povečali bi olajšave za raziskave in razvoj s 40 na 100 odstotkov. •• b Obljubljajo olajšave za vlaganja v nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo; povečali bi izdatke za raziskave in razvoj na 3 odstotke BDP do leta 2015; lesno industrijo, turizem, logistiko, socialno podjetništvo in kreativne industrije bi oprjjslili davka od dobička. Odpravili bi obvezno članstvo v zbornicah in združenjih; uvedli bi specializirana gospodarska sodišča. ** b UČINKOVITOST JAVNE UPRAVE Reformirali bi državno in javno upravo v učinkovit in visoko motiviran javni servis. ». Odpraviti nameravajo administrativne ovire in skrajšati čas investitorjev za pridobitev dovoljenj. 1 Učinkovitost želijo povečati s povišanjem gibljivega dela plače uslužbencev v javni upravi; odpravili bi birokratske ovire in poenostavili upravne postopke; združili bi e-upravo s spletnimi stranmi ministrstev. 1 Obljubljajo debirokratizicijo Slovenije in zmanjšanje števila dejavnosti, za katere je potrebno dovoljenje; izdali bi okoljsko soglasje v roku; izboljšali bi e-upravo; napovedujejo pocenitev overitve podpisa s prenosom na upravno enoto; uvedli bi mehanizem presoje učinkov predpisov. ** b REŠEVANJE NELIKVIDNOSTI IN NEKREDITIRANJA Posojilni krč bi odpravili s posojili za podjetja, ki imajo kupce za svoje izdelke in storitve. Prenesli bi slaba posojila na »slabo banko«. a » Uvedli bi 15-dnevni plačilni rok za neposredne in posredne proračunske uporabnike. " b Prek EIB in SIB bi financirali gospodarstvo; kapitalsko bi okrepili sklade tveganega kapitala in pospešili financiranje dobrih idej v prvih fazah; obljubljajo ugodne vire financiranja za prestrukturiranja podjetij; z 0,05-odstotnim davkom na finančne transakcije želijo izboljšati finančn sistem. » » Zavzemajo se za popoln umik države iz lastništva bank, tako želijo doseči normalno delovanje bank. aa b NALOŽBE Vlagali bi v inf rastrukturno, korporativno in storitveno posodobljene Slovenske železnice; vlagali bi v tretji pomol Luke Koper, drugi tir, tretjo razvojno os za izboljšanje povezanosti celotne Slovenije. Napovedujejo infrastrukturne (razvojne osi, železnice, letališča), energetske (nove elektrarne, skladišče jedrskih odpadkov...), oko Ijske (čistilne naprave, odlagališča ...), informacijske (širokopasovne povezave) in socialne (domovi za ostarele) naložbe v sodelovanju z zasebnim kapitalom (zlasti tuje neposredne naložbe) in neproračunskimi vlagatelji (skladi ...). Tujim vlagateljem obljubljajo manj birokratskih ovir in in hitrejše postopke pri naložbah. 1 1 Z administrativnimi ukrepi in finančnimi orodji bi olajšali tuje neposredne naložbe; zagotovili bi sredstva za sofinanciranje tujih neposrednih naložb; napovedujejo vetrne elektrarne, TEŠ 6, spodbujali bodo sončne elektrarne, drugi blok NEK. 1 Podjetjem bi prek gospodarske diplomacije ponudili institucionalno pomoč pri navezovanju stikov s tujimi vlagatelji; financirali bi le programe in projekte, ki imajo dokazljivo pozitiven vpliv na povečevanje blaginje in jih brez posredovanja države ne bi mogli izvajati. aa b CILJ Z nacionalnimi naložbami in javnimi deli želijo doseči povprečno 4-odstotno letno gospodarsko rast. c7? Slovenijo želijo na lestvici konkurenčnosti IMD popeljati med 20 najboljših držav (zdaj smo na 51. mestu med 59 državami, pred krizo smo bili najvišje na 32. mestu med 55 državami). a * b Nadaljevali bodo politiko povečevanja vlaganj za raziskave in razvoj (3 odstotke BDP do leta 2015). »Ob nadaljevanju v isti smeri bomo trčili v ledeno goro, skrajni časje, da ladji na novo naravnamo smer in jo odpeljemo v mirne vode. Potrebno je hitro, odločno in dosledno ukrepanje v smpri gospodarskega razvoja.« *_>,__ * GLAS POLITIKE: POZITIVNO vs. NEGATIVNO M ► Radovan J E Žerjav, SLS: STA ~^0M j _!>_-■_, ■ J ' ~- 3,_^^______________________________. »Odpravil bi agencije, ki so se razrasle kot gobe po dežju.« F KOMENTAR: Pobudo opozicijskega predsednika stranke SLS, ki je bila dolgo časa tudi vladna stranka, lahko le pozdravimo. Agencije in uradi so nastali predvsem iz dveh razlogov: ker so prijatelji vladajočih potrebovali službo in ker je miselnost slovenskih politikov, da lahko uravnavajo in vodijo celotno družbo. Zdi se, da prepad med državljani in državnim birokratskim sistemom še nikoli ni bil večji. Upamo le, da nam ni zmanjkalo časa za ukrepanje. M ► Borut Pahor, ■ »Moja vlada je bila nepopularna, ni pa bila neuspešna.« F KOMENTAR: Paradoks bi komaj lahko bil večji: Pahorjeva vlada je bila prav gotovo bolj priljubljena, kot pa je bila uspešna. Kako si drugače razložiti dejstvo, daje država, kije kot prva v novi Evropi imela tako urejene javne finance, daje zmogla vstopiti na evrsko območje, postala država, ki jo kljub podpovprečni zadolženosti na evrskem območju finančni trgi uvrščajo ob bok do vratu zadolženih Grčije, Italije, Portugalske ... Hkrati smo davkoplačevalci morali še vedno vzdrževati drago javno upravo, zdaj pa bomo zaradi poslabšanja bonitete in dviga zahtevane donosnosti za slovenske obveznice plačevali še drago financiranje. GLAS PODJETNIŠTVA: PROBLEM vs. REŠITEV _W T * 4^_2_B_S_^_« Marko Maher. spletnaPOSTAJA: TEŽAVA: Delovni čas podjetnikov se vse bolj prilagaja potrebam kupcev. Zanimanje kupcev ni omejeno na delovni čas podjetij, podjetja povpraševanj ne prejemajo le od 8. do 16. ure, tudi podpora se pričakuje v vse daljšem časovnem razmiku. Podjetja vse bolj poudarjamo hiter odziv kot konkurenčno prednost. Resnejša podjetja imamo natančno določen interni rok za odgovor ali ponudbo, ki se v praksi giblje do največ štiri ure v delovnem času. Pri poslovanju pa pogosto potrebujemo pomoč uradnikov. Tu nastane težava, saj je podjetnikov delovni razpotegnjen čez večji del dneva, uradnikove uradne ure pa so omejene na zgolj dve uri, in še to le od dvakrat do trikrat na teden. Ob odsotnosti uradnika nastane težava, ker oseba, ki uradnika nadomešča, ne zna odgovoriti na postavljena vprašanja stranke in stranko največkrat vljudno prosi, naj se oglasi, ko bodo uradne ure. REŠITEV: Smiselno bi bilo razširiti uradne ure na celotni delovni čas uradnikov, seveda z ustrezno interno razporeditvijo znotraj posameznih oddelkov. Podjetniki uvajamo CRM-sisteme, ki nam zagotavljajo na eni strani sledljivost kontaktov in zahtev naročnikov, na drugi strani pa povečujejo prilagodljivost pri reševanju zadev; te obravnavajo različne kompetentne osebe. Z registrom zahtevkov in njihovo sledljivostjo bi rešili tudi odsotnosti uradnikov in pripomogli k njihovi prožnosti. p

Medij: Finance
Avtorji: Ugovšek Jure
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 18. 11. 2011 
Stran: 8