Spomnimo pa še na nekaj pomembnih dejstev: država ima prek AUKN v NLB neposredno 45,6-odstotni delež, skupaj s Kadom in Sodom ima več kot polovico, če prištejemo še KBC (ki si v posameznih odločitvah verjetno ne bo privoščila konflikta z državo), je to dobrih 78 odstotkov kapitala NLB. Lastniška moč AUKN je torej velika, njeno odklonilno stališče do prodaje Mercatorja na Hrvaško pa odločno in jasno. Že decembra je agencija upravi obeh državnih bank pozvala k premisleku, k analizi posledic omenjene prodaje, hkrati paje odgovornim bankirjem požugala s protikorupcijsko komisijo. Vodstvoma bank je nežno priporočila, da lahko po zakonu o gospodarskih družbah uprava, če za določene posle ne dobi soglasja nadzornikov, odločanje o teh poslih prepusti skupščini. Bankirji so agenciji odgovorili v 15 strani dolgem pismu (menda bodo povzetek objavili danes na Seonetu), v katerem so faktografsko in analitično, kot je zahtevala AUKN, obrazložili svojo odločitev za prodajo Mercatorja na podlagi analiz zunanjih svetovalcev, potek in pričakovane učinke posla. iščejo možnosti za umik Tako uprava NLB. Nadzorni svet banke pa se decembra zaradi notranjih nesoglasij ni opredelil do prodaje desetine Mercatorja Agrokorju, ki jo je predlagala uprava družbe, njen predsednik Božo Jašovič pa je tedaj celo nepreklicno odstopil zaradi pritiskov, naj banka tega posla ne izvede. Naslednja seja nadzornega sveta bo predvidoma 24. januarja. Viri, ki nočejo biti imenovani, pravijo, da v zakulisju potekajo intenzivne priprave in prijateljska prepričevanja, da se iščejo možnosti za bančni umik. Kako lahko država uresniči svojo voljo? Zelo preprosto bi bilo, če bi neenotni nadzorniki in uprava, ki je vendarle v fazi prenove (Jašovič ima sicer polna pooblastila), prepustili odločanje o Mercatorju delničarjem na skupščini, ki jo skliče uprava. Izid bi bil pričakovan, prodaja bi propadla. Če pa bi NS sklep potrdil ali če bi z odločitvijo zavlačeval, bi AUKN kot delničarka lahko sklicala izredno skupščino, na kateri bi najprej še enkrat poskušala prevetriti nadzorni svet in postaviti nekaj ljudi po svojem okusu. Eno mesto v NS je tako in tako prazno, druge pa lahko dobi z razrešitvijo sedanjih nadzornikov. Kaj pa v tem kontekstu Mercator? Za to, da bi morebitna prenovljena NS in uprava predlagala neprodajo, bi bilo treba kar nekaj časa. Sam delničar pa načeloma nima pooblastila, da bi skupščini predlagal razpolagalni sklep, saj svojih odločitev po zakonu ne sme vsiljevati skupščini oziroma družbi. A če bi pravni strokovnjaki, ki se menda ukvarjajo tudi s to dilemo, kljub vsem pravnim tveganjem našli pot do oblikovanja takšnega sklepa, je za sklic in izvedbo izredne skupščine potrebno najmanj poldrugi mesec časa, medtem pa se Mercatorjeva zgodba lahko že konča. Razen če je ne odloži prevzem Pivovarne Laško. Če bo prevzemna ponudba objavljena, in odvisno od njenega izida. Vsekakor se bo prej zgodilo še marsikaj: 19. januarja NS Mercatorja, 23. januarja končni rok za objavo Mercatorjeve prevzemne ponudbe za Pivovarno Laško, 24. januarja NS NLB in 30. januarja skupščina Pivovarne Laško. Pogoj za sklenitev posla bo ne samo ena, ampak dvojna privolitev NLB. Uprava Pivovarne Laško bo predlagala skupščini prodajo 23,34-odstotnega deleža Mercatorja, a za sprejetje sklepa potrebuje 75-odstotno soglasje. Z upoštevanjem lastniške strukture mora torej NLB glasovati za sklep. Če bi državi uspelo banko disciplinirati, bi prodajo pivovarskega deleža v Mercatorju preprosto blokirala. Poziv AUKN nadzornikom NKBM Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je nadzorni svet Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) pozvala, naj preuči, ali je prvi nadzornik NKBM Dušan Jovanovič zaradi svojih povezav z Agrokorjem in družbo Pomhold v konfliktu interesov. Agencija se v dopisu sklicuje na medijske navedbe, po katerih je Jovanovič kot družbenik Inštituta za ekonomsko in korporativno upravljanje neposredno ali posredno opravil storitve za Agrokor, ki se zanima za nakup delnic Mercatorja. Te namreč prodaja tudi NKBM, nadzorniki pa se o tem izrekajo. Predstavnika agencije se sklicujeta tudi na medijske navedbe glede poslov NKBM z družbo Pominvest, ki je v lasti Pomholda, kjer je družbenik tudi Jovanovič. AUKN zato od nadzornega sveta pričakuje, da bo natančno preučil vse okoliščine navedenih informacij in sprejel odločitev o tem, ali obstaja nasprotje interesov prvega nadzornika v omenjenih zadevah, ter ustrezno ukrepal. Agencija še pričakuje, da bo nadzorni svet skladno s svojimi pristojnostmi preveril posle mariborske banke in njenih odvisnih družb v času, ko je nadzornike vodil Jovanovič. Pri tem naj bi bil pozoren na to, ali so bili posli sklenjeni neposredno z Jovanovičem ali omenjenim inštitutom. Nadzorni svet naj bi o tem izdelal poročilo, ga predstavil delničarjem in posredoval Komisiji za preprečevanje korupcije, ki sicer primera ne obravnava. Zanimivo je, da sta pod dopis nadzornikom mariborske banke podpisana le člana uprave AUKN Marko Golob in Danilo Grašič, ne pa tudi predsednica uprave Dagmar Komar. Na AUKN odgovarjajo, da se je Komarjeva izločila skladno z internim navodilom, ki zahteva izločanje ob možnem konfliktu interesov. Za kakšno nasprotje bi lahko šlo, nismo izvedeli. Pri prodaji Mercatorja bo imela NLB eno ključnih vlog. Foto Matej Družnih.

Medij: Delo
Avtorji: Križnik Božena,Grgič Maja
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo - finance
Datum: 11. 01. 2012 
Stran: 9