Ker za opravljeno delo niso dobili plačila, so dolžnika terjali prek sistema elektronske izvršbe. Sodišče je izdalo pravnomočni sklep o izvršbi in določilo rubežnika. V tem hipu je dolžnik sedež podjetja preselil iz Ljubljane v Maribor na lokacijo, kjer ni nič in tam nihče ne posluje. Takoj zatem so dolžniško podjetje z vsemi dolgovi vred prodali nemškemu državljanu, za katerega nihče ne ve, kdo j e in kj e posluj e, pravi Cafnik. Dodaja, da se jim prek mednarodnega sodišča ne splača iztožiti poplačila, ker so odvetniški stroški previsoki. Neusklajena sodišča Cafnika moti neusklajenost sodišč: »Postopek izvršbe vodi Centralni oddelek za izvršbo pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani je nato v poslovni register vpisalo prodajo zadolženega podjetja tujemu državljanu, čeprav je proti zadolženemu podjetju tekla izvršba in bi zato proti njemu morali ustaviti vse druge postopke.« Sogovornika si želita take predpise in informacijski sistem sodišč, ki bionemogočili prodajo zadolženega podjetja v tujino, če je v postopku. Ignorantski odgovor pravosodnega ministrstva Po letu in pol agonije je Albin Cafnik pravosodno ministrstvo pisno obvestil o svojem primeru. Odpisali so mu, da so sodniki in sodišča avtonomni, ministrstvo pa ne sme posegati v njihovo delovanje. Cafnika so napotili na odvetnika in ga poučili, da se pravosodno ministrstvo s takimi stvarmi ne ukvarja. Naš primer potrjuje, da Slovenija ni pravna država in da zavira podjetniško okolje, dodaja Katarina Cafnik. V Bini so dolžniku izdali račun za opravljeno delo skupaj z 20-odstotnim DDV. DDV so plačali, četudi od dolžnika niso dobili plačila. Albinu Cafniku se ne zdi prav, da država to zahteva, saj mora podjetnik kljub izdanim, a neplačanim računom plačevati še druge stroške, denimo plače zaposlenih, kijih ne more odložiti. Dolžniki se v Avstriji ne morejo skriti Ker je v Sloveniji zelo težko spoštovati vse predpise in poslovati legalno, Cafnikovi razmišljajo, dabi sedež podjetja preselili v Avstrijo, ki ima boljšo zakonodajo. Tam po besedah Cafnikove ni mogoče prodati zadolženega podjetja. Pet let po tistem, ko lastnik svoje podjetje v Avstriji tako zadolži, da neha plačevati obveznosti, tam ne sme postati lastnik novega podj etj a. »Naši dolžniki pav Sloveniji že imajo novo podjetje in v njem že poslujejo,« še pravi Katarina Cafnik. Oče Albin jo dopolni, da se dolžniki v Avstriji ne morejo skriti: »Avstrija jamči, da bo pokrila tri četrtine zneska na vsakem izdanem računu, plačilo računa pa v celoti izterjala.« • H NASVET Katere vzvode lahko upnik uporabi pri izterjavi dolga ► Boris Kozlevčar, JK Skupina: »Na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi lahko upnik naredi poizvedbe o dolžnikovem premoženju pri upravljavcih podatkov - na primer v zemljiški knjigi o dolžnikovih nepremičninah, v sodnem registru o deležih v drugih podjetjih, pri ministrstvu za notranje zadeve o vozilih ... Če takšno premoženje obstaja, se lahko izvršba razširi, čeprav je bila na začetku predlagana le na premičnine. Upnik lahko sodišču tudi predlaga, naj dolžniku naloži, da predloži seznam svojega premoženja. Po zakonu o izvršbi in zavarovanju je mogoče zarubiti premičnine, ki jih ima dolžnik v posesti in so lahko v prostorih, kjer je dolžnikov sedež, pa tudi kjerkoli drugje (nekdanji sedež, podružnica, skladišče ...), zato sprememba sedeža ne vpliva na to, kaj se lahko zarubi. ► Če gre za kapitalsko družbo (denimo d. o. o.), pri kateri družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe, je sprememba lastništva nepomembna, razen če bi v prihodnje prišlo do izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ko družbeniki še eno leto odgovarjajo za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem. ► Možno je, daje celotno ravnanje dolžnika kaznivo dejanje poslovne goljufije, za katero odgovarjajo tudi poslovodne osebe. V morebitnem kazenskem postopku zoper njih lahko upnik uveljavlja tako imenovani premoženjskopravni zahtevek - nekakšno odškodnino za škodo, ki jo je utrpel zaradi ravnanja dolžnika.«

Medij: Finance
Avtorji: Šubic Petra
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: F2
Datum: 21. 12. 2010 
Stran: 20