Sodišča so sicer tudi po uveljavitvi novele ZGD 29. novembra sprejemala predloge za vpis podjetij v register, a dejansko vsaj na ljubljanskem okrožnem sodišču po uveljavitvi zakona ni bilo vpisano nobeno podjetje. Sodišča so morala namreč pri pristojnih organih pridobivati podatke o družbenikih in osebah poslovodstva, na podlagi katerih so nato presojala, ali obstajajo omejitve za vpis podjetja v register. Tako na ljubljanskem kot mariborskem sodišču so pojasnili, da je uveljavitev novele ZGD podaljšala čas vpisa, niso pa imela sodišča pravne podlage, da bi do odločitve ustavnega sodišča glede ustavnosti novele ZGD zadržala vpisovanje podjetij v register ali da ne bi sprejemala vlog za ustanovitev podjetij. Ustavni sodniki so za razliko od prvopodpisanega predlagatelja novele ZGD Radovana Žerjava in poslancev, ki so novelo množično podprli, izpostavili še pomen kriznih menedžerjev in s tem povezanim reševanjem gospodarskih družb. Tem je namreč tako kot vsem preostalim članom uprav in nadzornih svetov podjetij, ki bi končala v insolvenčnih postopkih, grozil vsaj desetletni izgon iz gospodarstva. Ustavni sodniki so v noveli videli oviro v nadaljnjem prestrukturiranju posameznih družb oziroma slovenskega gospodarstva, saj novela ni predvidela izjem za osebe, ki bi v družbo vstopili, ko bi že obstajala potencialna nevarnost postopkov zaradi insolventnosti. Tudi desedetni izgon članov uprav in nadzornih svetov podjetij, ki bi končala v insolvenčnih postopkih, iz gospodarstva na podlagi domneve, da niso ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, je vzbudil pozornost ustavnih sodnikov. Spomnimo, da novela ZGD sodiščem nalaga, naj vsem takšnim osebam odvzamejo vsa pooblastila in upravičenja, čemur pa lahko ti nasprotujejo le v posebnem postopku, v katerem sami nosijo dokazno breme. Povedano drugače, novela ZGD predvideva, da so za prisilno poravnavo ali stečaj podjetja krivi člani nadzornega sveta in uprav, kar pa v času gospodarske krize in plačilne nediscipline za mnoge ni bilo sprejemljivo. Ce bi se določbe izkazale za protiustavne, bi lahko prišlo do nepopravljivih škodljivih posledic, med drugim bi mnogi izgubili poklic in zaposlitev, so odločili ustavni sodniki, ki bodo ustavno spornost novele ZGD obravnavali absolutno prednostno. katja.svensek@dnevnik.si Poslanci so na eni zadnjih sej pred volitvami hiteli s sprejemanjem všečnih zakonov, na katere je državni svet izvolil veto, a izvajanje dveh od njih je medtem ustavno sodišče že zadržalo. Potem ko je na stran postavilo zakon o odpustu obveznosti družbenikov izbrisanih družb, je včeraj zadržalo še izvajanje novele zakona o gospodarskih družbah, ki upravam in nadzornikom insolventnih podjetij grozi z desetletnim izgonom iz gospodarstva.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Svenšek Katja
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 09. 12. 2011 
Stran: 23