Že uvodoma opozorimo, da je dopolnilo ZGD, ki ga je na predlog SLS z absolutno večino potrdil državni zbor (DZ), napisan nejasno in dopušča različne interpretacije. Hkrati je že jasno, da se zakon vpraksi ne bo mogel izvaj ati tako, kot so si zamislili predlagatelji, in da bo šel v ustavno presojo, kjer bo po napovedih padel. I. Kakšne omejitve bo prinesel dopolnjeni ZGD? ZGD mora jutri podpisati še predsednik države (to je načeloma formalizem, pravijo v DZ), nato gre vobjavovUradni list. Objavljen bo ali ta petek, II. novembra, ali najpozneje v ponedeljek, 14. novembra, veljati pa bo začel petnajsti dan po objavi, torej 26. novembra ali najpozneje 29. novembra. In s tem dnem bo začelo veljati: Vsak, kije ali član poslovodstva ali organa nadzora družbe, nad katero je začet postopek zaradi insolventnosti (prisilna poravnava, stečaj) ali prisilnega prenehanja (izbris iz sodnega registrabrez likvidacije, prisilna likvidacija), ne more več: ► postati ustanovitelj, ►postati družbenik, ►biti član poslovodstva, ►biti član organa nadzora v nobeni mali, srednji ali veliki družbi. Nobene od teh štirih funkcij od 26. oziroma 29. novembra ne smejo imeti več niti vse osebe, ki so bile v poslovodstvu ali nadzoru družbe tudi dve leti pred začetkom postopka zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja. Hkrati zakon priporoča uporabo teh pravil tudi za podjetnike. Te prepovedi nehajo veljati po desetih letih od končanj a postopka zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja (ti lahko trajajo tudi desetletje), določa zakon - torej veljajo za osebe družb, katerih insolvenčni postopki še niso končani ali pa so bili končani pred manj kot desetimi leti. 2. Kako se bo prepoved izvajala? Sodišča bodo morala po 26. oziroma 29. novembru po uradni dolžnosti (torej samoiniciativno, brez vlog, zahtev ...) vsem osebam, ki so in so bile v poslovodstvu ali v nadzornih organih družb v prisilnih poravnavah, stečajih ..., ► odvzeti pooblastila za vodenj e poslov, ►j ih odpoklicati iz vseh nadzorniških mest, ► jim ne dovoliti ustanovitve družbe, ►jim ne dovoliti pridobitve statusa družbenika. Nasvet: Zakon je napisan zelo nejasno, nekateri pravniki menijo, da lahko vse te osebe brez težav ustanovijo nove družbe (d. o. o.) do uveljavitve zakona, torej do 26. oziroma 29. novembra. Na podlagi podatkov o registracij i za zdaj še ni opaziti, da bi se število registracij podjetij povečalo zaradi sprejetj a ZGD-1F, prav tako na izpostavah AJPES nismo zaznali nikakršnega povečanega zanimanja za registracijo družb z omejeno odgovornostjo oziroma samostoj nih podj etnikov ali družb z omejeno odgovornostjo, pravi Polonca Bogataj, vodja sektorja za registre in evidence podatkov na AJPES. 3. Iskanje novih zastopnikov Če posameznik po noveli ne sme več voditi podjetja, a je hkrati tudi lastnik družbe, se tako mora podati na lov za novim zastopnikom, ki mu lahko zaupa, svetujejo pravniki. 4. Kako bodo sodišča odkrila vse osebe s »prepovedmi«? Koliko oseb zadeva zakon in bi jih moralo sodišče po uradni dolžnosti »odpoklicati« oziroma jim ne dovoliti ustanoviti družbe, ni jasno. Po neuradnih ocenah pa gre ob znancih tipa Ivan Zidar, Hilda Tovšak, Bine Kordež, Igor Bavčar za tisoče drugih oseb. Ogromno jih je zgolj povezanih z družbami, ki so bile iz registra izbrisane brez likvidacije, opozarjajo pravniki. Na ljubljanskem okrožnem sodišču med vrsticami že potrjujejo, da se zakona ne bo dalo izvajati: »Zdajšnja podatkovna baza registrskih sodišč ne omogoča izvaj anj a zakona tako, da bi v konkretnih postopkih ažurno sploh lahko preizkušala, ali gre za primere, ki sodijo pod omej itve, kij ih določa novela ZGD-1F. To pa po vsej verj etnosti pomeni popolno blokado večj ega dela registrskih postopkov (postopki ustanavljanja družb, prenosa deležev, sprememb zastopnikov ali nadzornih organov) .« Kdo in kako bo kaznoval sodišča, če ne bodo izvaj ala zakona, ni j asno. A sodišče pravi: ob uveljavitvi novele bimoralabiti vzpostavljena ustrezna baza podatkov in povezav, kibiomogočali izvajanje zakona, nujne so prilagoditve podzakonskih predpisov s področja sodnega registra. 5. Daljši čas registracije podjetij Težave pa pričakujejo tudi naAJPES.Ugotavljanjedejstev, ali ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član nadzornega organa izpolnjuje pogoje za vpis v sodni oziroma poslovni register, bo vsekakor podafj šalo čas registracije družb, in sicer predvsem zaradi pridobivanja podatkov iz drugih evidenc, opozarjajo. »Za koliko se bo čas registracije podaljšal, je odvisno od sodelovanja organov, ki vodijo te podatke, in njihovih tehničnih možnosti za posredovanje teh podatkov s pomočjo informacijske tehnologije,« pojasnjujejo na AJPES. Dodatne ovire pa pričakujejo tudi pri iskanju izbrisanih družb in ugotavljanju identitete posameznika, saj v preteklosti vpis EMŠO ali davčne številke nibil potreben. 6. Kaj lahko naredi oseba, ki jo zakon zadeva, a se ne čuti krivo? Vsaka od oseb, ki ji bo sodišče po uradni dolžnosti odvzelo pooblastilo za vodenje poslov, jo odpoklicalo z nadzorniških mest in ji prepovedalo ustanoviti podjetje, se lahko po zakonu prepovedi upre. In sicer bo lahko v nepravdnem postopku dokazovala, da j e kot član poslovodstva ali nadzora družbe, nad katero j e bil začet stečaj, prisilna poravnava, prisilna likvidacija ... ravnala s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarja. 7. Kako dokazati ravnanje s skrbnostjo vestnegain poštenega gospodarstvenika? Pri takšnem postopku bo posameznik moral pripraviti temeljito ekonomsko analizo, ki jo bo moral podkrepiti s predložitvijo potrebnih pogodb, s pomočjo prič, morda bo potrebna tudi obrazložitev posameznih transakcij na računih ter dokazati, daje posamezna vrsta dejanj običajna praksa v panogi, poj asnjuj e Nina Orehek iz družbe Taxgroup. Po njenem mnenjubo dokazovanje ravnanja v skladu z načeli vestnega in poštenega gospodarstvenika precej odvisno od iznajdljivosti posameznika in njegovega morebitnega zastopnika v postopku na sodišču. Pa stroški in čas postopka? Poleg samih materialnih in oportunitetnih stroškov posameznika bodo postopek spremljali še stroški sodne takse in zastopnika, pravi Nina Orehek. Kot pri preostalih postopkih slovenskih sodišč tudi pri teh ni pričakovati hitrih sklepov. Sodne prakse ni, to bo stvar presoje sodnika, pravijo pravniki. Oseba bo denimo morala dokazati, da ni sprejemala nadpovprečno tveganih poslovnih potez, da so njene likvidnostne težave povezane s plačilno nedisciplino dobaviteljev. S sodišča so nam odgovorili le, da bo vprašanje primernosti nepravdnega postopka, v katerem naj bi se preizkušale predpostavke izločitve omej evalnih določb za konkretno osebo, lahko predmet razmisleka sodišča v konkretnem primeru - tudi v smislu tehtanj a ustavne skladnosti posameznega določila zakona, kar pa odpira tudi možnost vložitve zahteve za presojo ustavnosti pred ustavnim sodiščem. Bo torej sodišče vložilo ustavno presojo zakona? »Sodišče predloga ustavnemu sodišču ne more dati pred uporabo zakona,« pravijo - torej potrebujejo vsaj en primer presoje, kjer bodo ocenili, da gre za protiustavnost. 8. Kakoje z zastopniki mikro družb v stečaju in espeji? Mikro družb zakonsko pravilo ne zaj ema, pravi Aljoša Dežman iz odvetniške družbe Ceferin. »Drugačenpaje položaj, če gaje prepoved zadela, ker jebil družbenik družbe, kijije spravno močno odločbo ugotovlj ena ničnost vpisa, ker je bil njen namen v nasprotju s prisilnimi pravnimi pravili, pravili ustave ali moralnimi načeli. Tukaj iz zakonske dikcij e ni razumeti, da bi obstajala vezanost na velikost družbe, temveč le na okoliščino, daje šlo zakapitalsko družbo,« pojasnjuje Dežman. Samostojni podjetnik pa ni družba, temveč je fizična oseba, kijije pravni red pripoznal status gospodarskega subjekta. »ZGD-1 sicer določa, daje določbe tega člena smiselno uporablj ati tudi zanj . Tukaj gre za normativno urejanje na zelo oziroma (pre) visoki ravni, kj er tudi ni natančno opredeljeno, v katerem delu zakona se pravila tega člena smiselno uporabljajo za samostojnega podjetnika,« še pojasnjuje Dežman. 9. Novela tudi nad nakupe delnic »V nekaterih odstavkih novele trčimo ob popoln pravni absurd takšne ureditve. Posameznik, ki ga novela zadeva, namreč pridobi položaj družbenika že, ko na borzi kupi eno samo delnico. V tem se kažeta nesmiselnost in površnost tovrstne zakonske ureditve, v zvezi s katero ni j asno, kako se bo izvajala. Da bi takšne omej itve bile smiselne in učinkovite, bi jih bilo treba pravno terminološko pa tudi izvedbeno precej drugače in predvsem bolj smiselno ter natančno urediti,« še razlaga Aljoša Dežman. • 977 ► družb z omejeno odgovornostjo je bilo ustanovljenih od letošnjega začetka septembra do ponedeljka, v času, ko se je v Sloveniji sprejemal zakon ZGD-1F. 997 ► družb z omejeno odgovornostjo je bilo ustanovljenih od lanskega 1. septembra do 7. novembra lani. ANKETA: PRI UKREPU NOBENE ►► Ne morem se znebiti občutka, daje bila novela ZGD-1F pripravljena hitro, nekritično in s premalo tehtnega strokovnega premisleka ter brez upoštevanja morebitnih negativnih učinkov na druge aspekte pravnega reda. Zato se bojim, da se bo kljub - sicer verjamem da - dobremu namenu zakonodajalca kaj hitro sprevrgla v svoje nasprotje, ko se bo dejansko dogajalo omejevanje 'sankcioniranja' določenih oseb brez ustreznih postopkov in mogoče celo neutemeljeno. Primerjava z lovom na čarovnice bi bila tukaj umestna. ► Tako meni Aljoša Dežman iz odvetniške družbe Čeferin, docent na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. ►►Sprejeta novela ZGD-1F je ustavno sporna, saj posega v eno izmed temeljnih človekovih pravic: pravico do svobodne gospodarske pobude. Namen novele, kaznovanje odgovornih za začetek postopkov insolventnosti, bi bilo namreč mogoče doseči tudi s kazensko in odškodninsko odgovornostjo posameznikov. Poleg tega pa se lahko zgodi, da bodo določbe zatrle željo po ustanavljanju podjetij ter sodelovanju pri upravljanju teh, prav zaradi strahu pred morebitnim postopkom insolventnosti, četudi poslovni neuspeh ne bi bil posledica namernega slabega delovanja. ► Tako meni Nina Orehek iz družbe Taxgroup. PAMETI, SAMA ZMEŠNJAVA ►►Zdajšnja podatkovna baza registrskih sodišč ne omogoča izvajanja zakona tako, da bi v konkretnih postopkih ažurno sploh lahko preizkušala, ali gre za primere, ki sodijo pod omejitve, kijih določa novela ZGD-1F. To pa po vsej verjetnosti pomeni popolno blokado večjega dela registrskih postopkov (postopki ustanavljanja družb, prenosa deležev, sprememb zastopnikov ali nadzornih organov). ► Tako opozarjajo na ljubljanskem okrožnem sodišču. ►► Ciljev predlaganih dopolnitev ZGD-1F ni mogoče doseči učinkovito in ne da bi na splošno poslabšali pogoje za ustanavljanje gospodarskih subjektov in s tem tudi celotno poslovno okolje. Za učinkovito doseganje ciljev bi moralo biti izvajanje ZGD-1F predhodno dogovorjeno v okviru delovanja medinstitucionalnega sistema e-VEM, prek katerega potekajo postopki registracije espejev in gospodarskih družb. Navedeno mnenje se nanaša zgolj na izvajanje ZGD-1F in ne vključuje mnenja o vsebinski ustreznosti dopolnitev ZGD. ► Tako pravi Romana Logar, direktorica AJPES.

Medij: Finance
Avtorji: Weiss Monika,Ugovšek Jure
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 09. 11. 2011 
Stran: 2