Posel zaradi restavracij, kijih nikoli ni bilo To med drugim razkriva posebna revizija, ki smo jo včeraj po pooblastilu enega od delničarjevpridobili na sedežu družbe. Perutnina Ptuj je namreč ne namerava javno objaviti. Revizorji so med drugim zapisali, da je Glaser 26 milijonov evrov vreden nakup Merkurjevih delnic utemeljil s tem, da je Perutnina nameravala odpreti restavracije v Merkurjevih trgovskih središčih. O teh pojasnilih revizorji dvomijo, saj za izvedbo tega projekta ni bilo potrebe po nakupu petih odstotkov delnic Merkurja. Poleg tega je bila Perutnina Ptuj zgolj formalni lastnik delnic Merkurja. S posebno pogodbo se je namreč Glaser s tedanjim predsednikom uprave Merkurja Binetom Kordžem dogovoril, da bo vse Merkurjeve glasovalne pravice v ptujski družbi obvladovala kar uprava Perutnine Ptuj. Koliko restavracij je Perutnina Ptuj odprla v trgovskih središčih Merkurja? »Nobene,« je za Dnevnik pojasnil Glaser. Posebna revizija odpira tudi vprašanje, ali so imeli nadzorniki Perutnine Ptuj v času, ko so podprli nakup delnic Merkurja, sploh popolne informacije. V njihovih gradivih namreč ni bilo niti pisnih pojasnil, zakaj je potrebna lastniška povezava, niti finančnih analiz gradnje restavracij, pojasnjujejo revizorji-Revizorji: Vodstvo želelo postati ključni lastnik Glaser ima skupaj s preostalimi člani poslovodstva po Holdingu PMP neposredno v lasti desetino lastništva Perutnine Ptuj, s Probanko, Zlato Moneto II in Perutninsko zadrugo Ptuj pa ima sklenjen tudi delničarski sporazum. Po ocenah revizorjev je poslovodstvo Perutnine Ptuj sčasomaželelo prevzeti vlogo ključnega lastnika ptujske družbe, kar Glaser označuje kot »insinuacije«. »Za Merkurjeve delnice Perutnine Ptuj smo imeli velikega mednarodnega vlagatelja,« odgovarja Glaser, ki podrobnosti včeraj ni želel pojasniti. Po njegovih besedah naj bi ta vlagatelj izrazil namero, da bo kupil delnice Perutnine Ptuj, ki naj bi bile veljavne do leta 2014. Toda kot priznava Glaser, namera ni zavezujoča, prav tako pa ni podprta z nobeno garancijo. So imeli revizorji sploh vse podatke? Revizorji BDO Revizije sicer niso imeli polnih pooblastil, saj so jih izbrali kar člani nadzornega sveta in ne delničarji, kot to zahteva zakon o gospodarskih družbah. Upravi Perutnine Ptuj revizorjem tako sploh ni bilo potrebno razkriti vseh dokumentov, zaradi česar ne preseneča, da ti večjih nepravilnosti niso odkrili (z izjemo posla z Merkurjem in poroštva družbi Univit). »Možno je, da obstaja dokumentacija v zvezi s pregledanimi posli, kije nismo prejeli in bi lahko vodila do drugačnih zaključkov,« opozarjajo revizorji. Da niso imeli dostopa do vseh dokumentov, daje slutiti tudi njihovo poročilo, čeprav Glaser trdi, da so jim razkrili okoli 10.000 dokumentov. Toda Glaserjeva uprava revizorjem ni pojasnila, zakaj seje denimo Perutnina Ptuj sploh odpovedala predkupni pravici v bosansko-hercegovski družbi PP B in energetskem podjetju PP Energija ter prepustila, da v njihovo lastništvo vstopi Holding PMP. Prav tako še vedno ni znano, zakaj je Perutnina Ptuj Holdingu PMP leta 2009 za vsega 158 evrovprodala večinski delež družbe PP Agro (nekdanji Agrokombinat Maribor). Revizorji pri preprodaji PP Agro niso odkrili oškodovanj, vendar so se pri tem opirali zlasti na podatek, da je Perutnina Ptuj sedaj znova edina lastnica te družbe. Kljub temu pa sumijo, da so se menedžerji odpovedali lastništvu šele, potem ko smo lani ta posel razkrili v Dnevniku. Posli s financerjem iz Južne Karoline Podobno kot pri poslu z delnicami Merkurja po ocenah revizorjev ni bilo v ekonomskem interesu Perutnine Ptuj niti 5,5-milijonsko poroštvo družbi Univit, ki je po družbi STR.Inc iz lužne Karoline v lasti Stanislava Ražena. STR.Inc je tudi četrtinski lastnik Holdinga PMP v času prevzema Perutnine Ptuj pa je bil ključni financer te menedžerske družbe. Perutnina Ptuj je Univitu za milijon evrov že leta 2007 prodala tudi večje zemljišče in žitne silose v Žalcu, kupnino pa so tedaj poravnali kar s kompenzacijo. Pri prodaji zemljišča in objektov je Perutnina Ptuj ustvarila 0,7 milijona evrov dobička, vendar zgolj, zato ker je pred tem oblikovala za 1,6 milijona evrov popravkov vrednosti. S posebno revizijo se bodo na skupščini konec avgusta seznanili tudi delničarji, ki pa kljub nasprotnim pričakovanjem še ne bodo odločali o dokapitalizaciji. »O dokapitalizaciji bomo predvidoma odločali na izredni skupščini, saj bomo lahko večjim lastnikom šele jeseni predstavili potencialnega strateškega partnerja,« nam je včeraj še pojasnil Glaser. - - " jm-:, '•**-« /V' Po tistem, ko smo kot edini predstavnik delničarja obiskali sedež Perutnine Ptuj in si ogledali posebno revizijo, je Glaser včeraj pohitel s sporočilom za javnost. V tem je zapisal, da so revizorji zavrnili dvome o oškodovanju družbe, da pa hkrati v naslednjih dneh pričakuje »različne interpretacije zaključkov posebne revizije«. Ta je sicer odkrila, da v ekonomskem interesu Perutnine Ptuj nista bila niti posel z Merkurjem niti poroštvo družbi Univit Stanislava Ražena, ki je bil eden od ključnih financerjev menedžerskega prevzema. Kako so Glaserjevi prišli do PP B Poleg posla z Merkurjevimi delnicami in Univitom posebna revizija razkriva tudi, kako so menedžerji Perutnine Ptuj sploh postali lastniki 45-odstotnega deleža družbe PP B iz BiH. Perutnina Ptuj je PP B leta 2006 ustanovila skupaj z Esadom Begičem, ki je imel sprva 45-odstotni delež, po dokapitalizaciji (Perutnina Ptuj je družbo dokapitalizirala z nepremičninami) pa se je Begičevo lastništvo znižalo na vsega 0,4 odstotka. Ta delež je nato Begič po neznani ceni prodal Holdingu PMP, ki je začetku leta 2008 PP B dokapitalizirala s 162.760 evri in s tem svoje lastništvo povečal na 45 odstotkov. Dokapitalizacija naj bi bila po zagotovilih Perutnine Ptuj potrebna, ker bi v nasprotnem primeru PP B grozili insolvenčni postopki. Toda poslovanje te družbe kaže, da je leta 2008 ustvarila skoraj 1,5 milijona evrov dobička. »Obstajala je nevarnost, da ne bi dobili soglasij lokalnega varuha konkurence,« je Glasar pojasnil razloge, zakaj je Holding PMP dokapitaliziral družbo. O podrobnostih pa ni želel govoriti.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 01. 08. 2012 
Stran: 8