Podjetniška zapuščina v primežu zakonov

Finance, 26.04.2011

Podjetni_ka_zapu_ina_v_prime_u_zakonov_Page_1Nejasnosti pri nadaljevanju dejavnosti je Pojetniška zapuščina v prime veliko ižu zakonov. Predpisi za dedovanje podjetniškega premoženja so si še vedno večinoma v nasprotju. Z nekaterimi spremembami so se težave omilile, celostne rešitve pa ni. Kako se to kaže v praksi, ponazarja primer s subvencijami za zaposlitev: oče, ki se je zavezal, da bo imel subvencionirane delavce dve leti zaposlene, prenese podjetje na sina. Prenos je sicer davčno nevtralen, ker pa ne gre za univerzalno nasledstvo, je moral sin omenjene subvencije vrniti zavodu za zaposlovanje.

Dileme v zvezi z dednopravnimi posledicami smrti podjetnika so številne, saj zakonodaj a tega področj a ne urej a celostno. Zakon o dedovanju (ZD) nima posebnih določb o dedovanju podjetnikovega premoženja, zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) pa vsebuje le posamezne določbe v zvezi s smrtjo podjetnika, ki pa ne rešujejo vseh vprašanj, ki se pojavlj ajo v praksi. Ta neurej enost povzroča težave tudi pri razlagi davčnih predpisov. Konflikt med dednim pravom in pravom gospodarskih družb je posebej žgoč pri osebnih družbah. Zadedovanje podjetniškega premoženja sicer štejeta prehod premoženja, s katerim je umrli samostojni podjetnik posameznik opravljal pridobitno dejavnost, in tudi prehod udeležbe (članstva) umrlega v osebni ali kapitalski družbi v obliki deleža ali delnic na pravnega naslednika oziroma pravne naslednike zapustnika. Prenovljeni zakon, ZGD-1, je dednopravno snov nekoliko dopolnil pri ureditvi podjetnika posameznika, ne pa tudi pri ureditvi osebnih družb. Zakon o davčnem postopku dopušča nadaljevanje dejavnosti in ohranitev premoženja v podj etniški sf e ri, na drugi strani pa zakon o dedovanju, ki je v tem primeru relevanten, izenačuje osebno in podjetniško premoženje. To pomeni, daje podjetj e s trenutkom smrti nehalo obstajati in gre vse premoženj e v zapuščinsko maso. Malo bolje Nejasnosti so nekoliko zmanjšale vsaj spremembe zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Kot pravi Iztok Mohorič z Obrtno-podjetniške zbornice Slovenij e, ta dopušča nadaljevanje dejavnosti, če bo eden izmed dedičev prevzel podjetje. To pomeni, da delavcem ne preneha delovno razmerje s smrtjo podjetnika, temveč jih prevzame novi podjetnik (pravni naslednik), torej kljub spremembi delodajalca še obstaja kontinuiteta delovnega razmerja. Zdavčnega vidika paje novost, da podjetje lahko posluje kljub smrti podjetnika. Pravni naslednik nadaljuje poslovanje, še preden je izdan sklep o dedovanju, po njem pa za to obdobje naredi davčni obračun, vendar na račun umrlega. Davčna obveznost se torej piše nanj, kar je nesmiselno. Seveda pa nastanejo težave z zastopanjem tega podjetja, če podjetje nima imenovanega prokurista ali zastopnika za primer smrti (dediči se ne morejo sporazumeti). Torej zadeva še vedno ni v celoti urejena. S sklepom o dedovanju lahko nastane položaj, da eden izmed dedičev nadaljuje dejavnost (davčno nevtralni prevzem podjetja) ali pa se podjetje likvidira in premoženje razdeli med dediče. Vpreteklostijebilo mogoče nadalj evati dej avnost podj etj a praviloma šele po izdaji sklepa o dedovanju, razen če so nasledniki uporabili kakšnega izmed »obvodov« (sklenili dedni dogovor pred izvedbo zapuščinskega postopka), pojasnjujeMohorič. Zastopnik za primer smrti Spremembe zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) so prinesle nov institut, in sicer zastopnika za primer smrti. Kot se zdi, institut deluje. Na vprašanje, ali seje ta rešitev izkazala v praksi, pa odgovarja Marijan Kocbek z mariborske pravne fakultete: »V praksi nisem zasledil nobenih težav.« Deluje lahko ta zastopnik ali pa nastopi sam dedič. Če jih je več, morajo delati skupaj od smrti zapustnika do sklepa o dedovanju. Če paje takoj po smrti zapustnika med njimi spor, se lahko postavi tudi skrbnik. Torej eno, drugo ali tretje. Avstrija za zgled »Espe je podjetje, ki mora biti varovano kljub smrti, enako kot druga podjetja. Tako bi morali imeti urejeno, kot je v Avstriji, ne pa da imamo nekaj svojega. Prenose podjetij bi nujno moral urejati ZGD,« je prepričan Iztok Mohorič. Namen zakonodajalca bi moral biti, da se kljub smrti podj etnika ohranijo podjetje in delovna mesta. Takšno načelo velja celo za kmetij e, ki se zaradi dedovanja ne smejo drobiti. • Imenovanje zastopnika ► Spremembe zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) omogočajo imenovanje zastopnika za primer smrti. Postavi ga lahko podjetnik zato, da podjetje po njegovi smrti ne bi ostalo brez poslovodstva in zastopanja. Njegovo pooblastilo je ožje kot pri zakonitem zastopniku ali prokuristu: opravlja lahko samo pravna dejanja, ki sodijo v redno poslovanje podjetnika. Podjetnik lahko imenuje zastopnika tudi v oporoki. Podelitev pooblastila se mora vpisati v poslovni register. Dedič ga lahko kadarkoli prekliče. Davkov ni več Durs je zaradi nejasnosti predpisov o smrti podjetnika in nadaljevanjaopravljanjadejavnosti po pravnem nasledniku izdal obširno pojasnilo (www.durs.gov. si/si/zakonodaja___in__dokumenti/davcni__postopek/smrL_podjetnikaJn__nadaljevanje__opravljanja__dejavnosti__po__pravnem__nasledniku). V njem ugotavlja, da zapustnikovo podjetje formalno obstajavse do izbrisa iz poslovnega registra, zato je treba davčne obveznosti, ki so povezane s poslovanjem poslovnega subjekta (davekoddohodkovizdejavnosti, daveknadodanovrednost),izpolnjevati tudi po smrti podjetnika šele po izbrisu iz registra Do izbrisa iz registra pride šele po poteku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa o dedovanju. V tem času gospodarski subjekt (v statusni obliki podjetnika), kije posloval pod osebo pokojnika, še vedno obstaja Podjetje pa se lahko nadaljuje tudi po morebitnem pravnem nasledniku, ki se registrira kot podj etnik že pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju po pokojnem podjetniku. V tem primeru se dejavnost nadaljuje v okviru novega gospodarskega subjekta, največkrat s sredstvi zapustnikovega podjetja V teh primerih se dejavnost lahko v določenem (praviloma manjšem) obsegu nadaljuje oziromakončuje tudi še vokviru zapustnikovega podjetja Pojasnjeni so tudi sestavljanje in oddajanje obračunov davka ter plačevanje obračunanih obveznosti, in sicer ločeno za naslednja obdobja do dneva smrti podjetnika, od dneva smrti do izbrisaiz registra in za obdobje, ki se začne z vpisom spremembe nosilca dejavnosti pri umrlem podjetniku v registru. Poleg tega so pojasnjene tudi situacije, ko se dedič že pred izbrisom umrlega podjetnika iz registra registrira kot podjetnik in opravlja dejavnost s sredstvi zapustnika S. P. ju poslov. ► Največ težav je pri dedovanju osebnih družb, še zlasti če se dediči ne morejo sporazumeti o nadaljevan


Medij: Finance
Avtorji: Petavs Stane
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: F2
Datum: 26. 04. 2011 
Stran: 16