Zakon, ki v 10. a in 10. b členu določa, da oseba, ki je bila član poslovodstva ali nadzora v podjetju, nad katerim je bil začet eden od insolvenčnih postopkov, še deset let po tem ne more biti družbenik, član poslovodstva ali organa nadzora v drugem podjetju. Na zakon o gospodarskih družbah (in še štiri druge zakone) je državni svet izglasoval odložilni veto 25. oktobra, a ga je državni zbor na kasnejši izredni seji kljub razpustu vnovič potrdil. Vmes pa se je ponovil še en vsesplošni medijski in politikantski napad na državni svet. Ustavno presojo (ki jo je sicer napovedala tudi vlada) so na novinarski konferenci prejšnji petek predstavili predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, podpredsednica državnega sveta in članica interesne skupine delojemalcev Lidija Jerkič in vodja interesne skupine delodajalcev Borut Meh. Kavčič je poudaril, da je državni svet mesto tvornega socialnega dialoga, in opozoril na »nujnost vzpostavitve bolj ustvarjalnega, bolj spoštljivega dialoga, utemeljenega na dejstvih in na znanju«, s čimer imajo probleme. Poudaril je drugačno vlogo državnega sveta pri nastajanju zakonov in obravnavi problemov, zlasti njegovo vpetost v in sodelovanje s civilno družbo ter delovanje kot prostor oblikovanja drugega mnenja. Kritika tega zakona po njegovem sprejetju na predlog Slovenske ljudske stranke je pokazala, da je imel državni svet prav, da so se politične skupine izgovarjale druga na drugo, kar je pripeljalo do »strinjanja v neumnosti«, je dejal Kavčič. Ponovil je tudi predlog za uveljavitev četrte faze zakonodajnega postopka (v kateri bi državni zbor zakone po izglasovanem vetu državnega sveta lahko spremenil ali dopolnil), ki bi izboljšala kakovost, stroške in hitrost sprejemanja zakonov v naši državi. Meh je poudaril, da cilj novele - zaščita upnikov v insolvenčnih upnikih - ni bil dosežen. »Namen sprejetja zakona je bil dober in tu se zadeva tudi konča - v bistvu gre za unikatno lustracijo Soglasno sprejeli predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Državni svetniki so sprejeli tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu, ki ga je po ignoranci izvršilne veje oblasti predlagala ZSSS. Tako bo državni svet izkoristil svojo pristojnost predlaganja zakonov in sprožil postopek v državnem zboru, katerega cilj je izboljšati položaj delavcev v propadajočih podjetjih oziroma podjetjih v insolventnosti. Ce bo državni zbor sprejel novelo tega zakona, ki vzpostavlja institut nadomestila neizplačanih plač, bo delavec, ki od svojega delodajalca že tri mesece zaporedoma ni dobil plače, po vložitvi tožbe proti delodajalcu od jamstvenega sklada prejel nadomestilo neizplačanih plač, ta sklad pa bo izplačani znesek (z obrestmi in pripadajočimi stroški) terjal od delodajalca. Več o tej zakonodajni pobudi ZSSS in državnega sveta, potrebni zaradi nedejavnosti jamstvenega sklada in pravne praznine na tem področju, smo pisali v prejšnji številki Delavske enotnosti. gospodarstvenikov,« je dejal. Zakon po njegovem namreč nekomu, ki ni nič kriv oziroma sploh ni v postopku ugotavljanja krivde, prepoveduje opravljanje dejavnosti oziroma poklica, kar sta ustavni pravici. »Brez dvoma gre za populističen zakon,« je dejal in spomnil, da je predlog sprememb nastal spomladi ob razkritju velikih tajkunskih afer. A zakon ne velja za nazaj, torej ne onemogoča dela tem osebam in tovrstnim dejanjem. Gre za »dejansko pravno skrpucalo«, je bil še oster, zakon, ki je povzročil veliko škode in veliko zmede, hkrati pa ob registraciji podjetij zahteva dokazila, ki jih sploh ni moč predložiti. Podjetništvo pomeni tudi prevzemanje tveganja in »ni vsak insolvenčni postopek posledica barabij ali goljufij, prej so to izjeme«, je dodal Meh. Ob tem je spomnil na množico teh postopkov v gradbenih podizvajalskih podjetjih, do katerih je prišlo po propadu večjih gradbenih podjetij, poslovodje in nadzorniki pa so s tem zakonom kaznovani. »Če bi vse institucije te države delovale, kot bi bilo treba, bi se vsi postopki prej zaključevali, ne bi prihajalo do takih deviacij, da se stečaji odvijajo tudi do dvajsetih let in o takem zakonu ne bi bilo treba razmišljati,« je povedal in poudaril, da do pravne države ni bližnjic. Kritičen je bil tudi do nepravdnega postopka, v katerem bi se dokazovala nedolžnost prizadetih oseb, in ponovil, da so imeli v državnem svetu z odložilnim vetom prav. Od ustavnega sodišča pričakujejo prednostno obravnavo in začasno zadržanje problematičnih določb zakona. Jerkičeva, ki je tudi predsednica Sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije Slovenije, je pojasnila »nenaravno koalicijo« pri odložilnem vetu: zakon, nastal iz populističnih vzgibov, prinaša več težav kot rešitev; ustanavljanja novih podjetij ni, kar pomeni, da tudi ni novih delovnih mest; med člani uprave in nadzornih organov so tudi predstavniki delavcev; ponovilo pa se je tudi zapostavljanje prispevka državnega sveta. »Pri odločanju skupine delojemalcev v državnem svetu so nas vodili argumenti, ne pa politična podpora,« je svoj nastop zaključila Jerkičeva. M.B. Reševanje družbenikov ustavljeno »Zadržanje izvajanja zakona bo imelo manj škodljive posledice kot kasnejša ugotovitev ustavnega sodišča, da ta predpis ni v nasprotju z ustavo,« je generalni sekretar Ustavnega sodišča Erik Kerševan zapisal v spremni dopis k začasnemu zadržanju zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov izbrisanih družb, pobudo za njegovo zadržanje je dalo okrožno sodišče v Ljubljani. Ustavno sodišče se je pri sprejetju odločitve sklicevalo tudi na podobno sporno ureditev iz leta 2007, ki jo je ustavno sodišče tudi zadržalo. Predlagatelj se je v svoji pobudi skliceval na dejstvo, da izvajanje spornega zakona posega v postopke, ki že potekajo pred sodiščem, in jim nalaga njihovo prekinitev ter začetek novih postopkov za odpust obveznosti družbenikov. O predlogu za zadržanje se državni zbor ni opredelil, vlada pa je menila, da je predlog utemeljen. Menila je tudi, da bi izvajanje zakona prizadelo večje število upnikov, ki so nadaljevali postopke proti družbenikom izbrisanih družb na podlagi zakona o finančnem poslovanju. Ta zadržani zakon, ki so ga po vetu državnega sveta poslanci ponovno potrdili, je zelo razburil upnike, saj jim je bistveno otežil sodno izterjavo. F. K.

Medij: Delavska enotnost
Avtorji: M.B.
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 08. 12. 2011 
Stran: 5