Hkrati morajo sodišča, ki odločajo o insolventnosti, po novem po uradni dolžnosti odvzeti pooblastilo za vodenje poslov vsaki osebi, če je bila poslovodja ali nadzornik družbe, nad katero je bil začet postopek insolventnosti ali prisilnega prenehanja (10. b). Gre za »protitajkunske« določbe, ki so bile v ZGD-1 vnesene leta 2011, a so bile poldrugo leto v ustavni presoji in se niso izvajale. Aprila jih je ustavno sodišče le delno razveljavilo, delno so začele veljati v praksi. Kaj vse je narobe Po vrhovnem sodišču je zdaj konkretne težave zbralo Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS): IRok za ustanovitev druž-•be ali registracijo prenosa poslovnega deleža se daljša: z dveh do štirih dni se bo rok zaradi vseh dodatnih preveritev po členu 10. a podaljšal na vsaj 14 dni oziroma po oceni vrhovnega sodišča tudi na mesec in pol do dveh mesecev (v primeru nepopolnih vlog). 2 Za tujce preveritev sploh •ni mogoče opraviti: o tujcih, ki bi recimo želeli tukaj postati družbeniki, ni podatkovna Dursu in nimajo enotnih evidenčnih številk, ni podatkov v centralni kazenski evidenci. Sodišča ne vedo, kako enakopravno obravnavati domače in tuje državljane. 3 Več birokracije za poslo-•vanje: zaradi preveritev je potrebnih več listin, kar nam zmanjšuje konkurenčnost. Če se zakon ne bo spremenil, bodo sodišča od strank zahtevala, da same pridobivajo kazenske evidence in potrdila Dursa. 4 Za delniške družbe se •zakon ne da izvajati: po novem družbenik ali espejevec ne sme postati nekdo, kije oste ukrepali?! bil več kot 25-odstotni družbenik ali poslovodja ali nadzornik družbe, za katero je bila pravnomočno ugotovljena ničnost, ker je bil namen ali dejavnost družbe v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. A preverjanje, ali je (bil) nekdo več kot 25-odstotni lastnik, za delniške družbe tehnično ni izvedljivo. Od klirinško-depotne družbe (KDD) se namreč lahko pridobi le število delnic (ne pa deleža, ki ga te zajemajo), hkrati se deleži spreminjajo zaradi trgovanja z delnicami. 5 Ni jasno, koga je treba od-• poklicati: člen 10. b je po ZNS neizvedljiv in strokovno slabo zapisan, sodniki so neenotni. Nekateri menijo, da je treba vse člane organov družb v postopkih stečaja ali prisilnega prenehanja zdaj odpoklicati z vseh funkcij v stečajnem postopku, odpoklicani pa da lahko nato pred drugim sodiščem začnejo ločen postopek za vnovično imenovanje, v katerem dokazujejo skrbnost ravnanja. ZNS se sprašuje, ali bodo posamezniki za posledice nezakonitih odpoklicev tožili družbe same ali državo. Kako zadevo rešiti Vrhovnemu sodišču in ZNS se zdi najprimernejše, da se določbi 10. a in 10. b razveljavita. Če pa država želi preveritve ohraniti, jih mora jasneje opredeliti in spremeniti - odpoklica po uradni dolžnosti ne sme biti, svarijo. A vprašanje je, kaj bo naredilo gospodarsko ministrstvo Stanka Stepišnika (MGRT). Na opombo sodišč, da recimo zahtevanih preveritev za tujce ni mogče delati (ker ni kazenskih evidenc), na MGRT preprosto pravijo, da bi jih bilo v tem hipu mogoče izvajati s poizvedbami v kazenskih evidencah tujih držav, kar bi - priznavajo - resda podaljšalo postopke. In dodajajo: »Razmišljamo o možnih rešitvah, in sicer v smeri informacijske nadgradnje centralne kazenske evidence in spremembe člena 10. a tako, da bi tuji državljani sami morali predložiti dokazila iz kazenskih evidenc tujih držav ...« Na MGRT so tudi prepričani, da so dolgotrajnejši postopki registracije družb in espejev po odločbi ustavnegasodiščale prehodne narave. ■ Na ministrstvu Stanka Stepišnika so prepričani, da so dolgotrajnejši postopki registracije družb in espejev le prehodne narave.

Medij: Finance
Avtorji: Petavs Stane,Weiss Monika
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 08. 07. 2013 
Stran: 7