Težav je v stečajni zakonodaji veliko, poenostavljeno gre za tri sklope: ► postopki so predolgi in prezapleteni; ►omogočajo preveč pravniškega izmikanja; ► predvsem pa ni jasno določeno, kdaj mora poslovodstvo uradno razglasiti insolventnost. Zaradi vsega naštetega se stečajne mase podjetij, ki bi že dolgo morala na smetišče zgodovine, manjšajo, upniki pa so zato poplačani še manj. Novela ZFPPIPP naj bi med drugim uvedla poenostavljeno prisilno poravnavo za samostojne podj etnike in mikropodj etj a, vsebovala pa naj bi tudi člene, kibiomogočili prenos vodenja poslov insolventnega dolžnika na vplačnika novih delnic ob morebitni dokapitalizaciji, je včeraj poročal Dnevnik. Kako bi bilo bolje? V Financah smo že leta 2009 objavili predloge odvetnika Andreja Simoniča, ki bi močno izboljšali stečajno zakonodajo. Doslej jih nihče ni upošteval: IKot stečajni razlog naj se • opusti razglablj anj e o kapitalski ustreznosti in se kot edini injasen stečajni razlog navede obstoj zapadlih in neplačanih obveznosti, ki presegajo denimo 20 odstotkov osnovnega kapitala. 2 Stečaj lahko zahteva dol-•žnik ali vsak upnik, ki izkaže obstoj zapadlih in neplačanih obveznosti v nekem, na primertrimesečnemčasovnem obdobju. 3 Od nastanka stečajnega ra-•zloga naj imajo delničarji čas denimo 30 dni, da izpeljejo dokapitalizacijo ali zagotovijo posojilo družbi tako, da ta poplača vse zapadle obveznosti in nadaljuje poslovanje. 4 V nasprotnem primeru se •začne hiter stečaj ni postopek. V kratkem času, največ v 30 dneh, se opravi vse potrebno, da se vsem delničarjem razveljavijo vse delnice, družba izda nove delnice injihproporcionalno razdeli med upnike. 5 Upnikom nj ihove terj atve •prenehajo, ker v zameno pridobijo delnice, ki so likvidne in jih lahko takoj prodajo - gre za kvazisekuritizacijo njihovih terjatev. 6 Stečajni dolžnik ni več • nikomur nič dolžan, na pasivi ima le še kapital in nikakršnih obveznosti. Nadaljuje normalno poslovanje na podlagi določb ZGD-1. Novi družbeniki (nekdanji upniki) imajo na voljo vse možnosti, ki jim jih daje ZGD; to je, da skličejo skupščino, imenujejo nadzorni svet in upravo družbe ter odločijo o nadaljnjem poslovanju, prestrukturiranju ali likvidaciji družbe. Tako pa bi bilo prav super Poleg zgornjih rešitev smo v Financah konec marca s pomočjo ljudi, ki se s težavami zakona srečuj ejo vsak dan v praksi, oblikovali dodatni sveženj rešitev. Že marca sta namreč ministra Pličanič in Radovan Žerjav (ta skrbi za gospodarski resor) napovedovala nove rešitve zakonodaje. V mesecu dni. Nove obljube o noveliranju zakonodaje naj bi se, kot rečeno, uresničile konec avgusta. Za težave, ki nastaj ajo pred razglasitvijo insolventnosti in po tej, pa ni kriv le sicer slab in prezapleten zakon, temveč tudi glavni udeleženci v postopku: upniki, dolžniki, uprave, sodišča in stečajni upravitelji. 1 Upniki, predvsem neban-•čni, bi morali odločneje nastopati do dolžnikov, zlasti s takojšnjo vložitvijo tožb in izvršb takoj ob zapadlosti terjatev. Dolžnikom je tako in tako v interesu, da z razglasitvijo insolventnosti čim bolj zavlačujejo. S tem zmanjšujejo stečajno maso, upniki zato dobijo manj. 2 Noben popravek zako-•nodaje ne bo deloval, če hkrati ne bo uvedena možnost, da se takoj zamenja uprava postavijo naj jo upniki -, ki bi bedela nad načrtom finančnega prestrukturiranja in tekočimi posli. Lastniki bi lahko imeli 30-dnevni rok za dokapitalizacijo družbe ali pa zagotovitev likvidnosti družbe, dabipoplačali vse zapadle in še neplačane obveznosti. Če jim tega ne bi uspelo zagotoviti, naj j ih upniki takoj zatem razlastijo s konverzijo terjatev v kapital. 3 Morda bi podpisovanje •aneksov za dodatne, denimo odvetniške storitve upraviteljev za svoje storitve preprečil sistem stečajev »na ključ«. Tako bi se že pred začetkom stečaja določila nagrada upravitelju, ki bi za predlagani znesek moral urediti vse potrebno. Če bi vmes še podpisoval nepotrebne anekse, bi ga upniki lahko zamenjali. 4 Če se upnikio rešitvi svoje-•ga dolžnika ne morejo dogovoriti zunaj sodišča, naj gre družbavstečaj. Odločitevmora biti hitra, zavlačevanje pomeni zmanjševanje premoženja upnikov. Če se upniki lahko dogovorijo za konverzijo, bo podjetje še poslovalo, kotbi sicer v prisilni poravnavi, upniki, zdaj lastniki, pabilahko samostojno odločali tudi o prodaji svojih deležev ali likvidaciji družbe in poplačilu iz premoženja. 5 Urediti je treba sistem ste-• čaj nih upravitelj ev: veliko jih sodeluje z roko v roki z lastniki podjetij, ne pa v korist upnikov. 6Predvsempabibilo dobro, •da Pličanič naredi nov zakon, ne pa da krpa zdajšnjega, ki v praksi ne deluj e. # Kaj v zvezi z insolventnostjo napoveduje vlada ► Vlada Janeza Janše namerava občutno skrajšati inslovenčne postopke po vzoru ZDA, Nemčije in Avstrije, izhaja iz koalicijske pogodbe. Z nadaljnjo reformo stečajne zakonodaje želijo tudi bolj zaščititi nekdanje zaposlene in izboljšati položaj upnikov. »Predvsem pa bodo morali pristojni organi dosledno izvajati nadzor nad potekom postopkov ter delom upraviteljev v postopkih insolventnosti,« je še zapisano v koalicijski pogodbi. ►► Nova zakonodaja mora predvsem omogočiti, da lahko podjetja nadaljujejo svojo proizvodnjo tudi v stečaju. ► Tako pravi stečajni upravitelj Mure Branko Dordevič. ►► Vodenje insolvenčnih postopkov mora nujno priti v roke upnikov. Že tako, da sami zberejo upravitelja in način vodenja postopka. ► Tako meni Bojan Oblak, šef združenja stečajnih upnikov.

Medij: Finance
Avtorji: Sovdat Petra
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 14. 08. 2012 
Stran: 9