Na okrogli mizi so opozorili, da se prav med krizo pokaže, kako pomembno je, da strokovno in širše podkovani nadzorniki znajo ob pravem času postavljati prava, tudi zoprna vprašanja. A ugotovili so, da se med konjunkturo nadzorniki praviloma tako ne vedejo, v krizi pa je lahko že prepozno. Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milic je poudaril, da je eden ključnih problemov v Sloveniji nezaupanje: tako med socialnimi kot med poslovnimi partnerji, posledica pa je, da je v takšnih razmerah težko najti soglasje. Tudi o tem, kaj storiti, da bi nam šlo bolje. Seveda se zdaj. v času krize, pojavljajo mnenja, da so bila podjetja slabo nadzorovana, a zlasti drži, da potrebujemo učinkovito in delujočo pravno državo. »Takšno, ki mora sankcionirati napačna ravnanja, ne pa da obsojamo njihovo ravnanje po posamičnih (ekscesnih) primerih,« je dejal Hribar Milic. France Arhar, predsednik uprave Un i Čred it banke v SI oveniji, pa je povedal, da ga pravzaprav to nezaupanje ne čudi tako zelo. Arhar: »Glavni vzrok zanj vidim v prevelikem razkoraku v tem, kar zapišemo, in v tem, kaj potem delamo.« Invalidne etike pač ni, je poudaril Arhar, ki deluje v banki, ki je v tujem lastništvu, zato ima še drugačne, ne samo domače izkušnje v odnosu do nadzornikov. Študija A. T. Kearney, ki jo je predstavila Melanie Seier Larsen, je pokazala šibke točke sožitja med upravami in nadzornimi sveti in podala tudi nekaj predlogov, kako jih je mogoče izboljšati. Na okrogli mizi, ki jo je vodil Igor Maroša iz A. T. Kemevja, so Anjo Strojin Štampar, članico uprave Kad, začudili že odgovori iz raziskave, češ da vloge uprav in nadzornikov niso dobro opredeljene, kajti meni, da je zakon o gospodarskih družbah vendar dovolj jasen. »ZGD je treba dobro prebrati in ga potem kot vesten in pošten gospodarstvenik tudi uporabljati v praksi,« je dejala. Aleksandra Svetelška, predsednika uprave Petrola, je presenetila ugotovitev, da gradiva za seje menda niso dovolj dobro pripravljena. »Samo uprave in nadzorni sveti sami lahko ta gradiva naredijo boljša,« je menil o tem. Matevž Slapničar. predsednik NS družbe Merkur, je glede na dogajanje v Merkurju seveda v drugačnem položaju. »Nadzor je v družbah različen,« je dejal, »v Merkurju gre tako rekoč za dnevno vpetost. Seveda je naloga NS izbor uprave, a ta lahko daje tudi filtrirane informacije. Toda za družbo sta lahko največja dodana vrednost učinkovita in lojalna uprava in NS, ki si tudi zaupata, saj potem filtiranih informacij ne bo.« Nadzorniki, ki delujejo po načelu »se poznamo« Seveda pa je lahko ta meja izmuzljiva ali, kot je dejal Arhar, boji se tistih članov NS, ki delujejo po načelu »se poznamo«, kajti prvi predpogoj nadzornika je, tla obvlada finančno abecedo, saj sicer ni jasno, kaj in kako bo spraševal in ugovarjal trditvam uprave in kako bo, če vsega tega ne bo obvladal, odgovoren. Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da so lahko tujci kot nadzorniki ali profesionalni nadzorniki dobrodošli; ker niso lokalno obremenjeni, ker se lahko dobro spoznajo na specifičnosti panoge, ker so lahko profesionalni. Seveda se ob tem pojavi nov problem: ustrezno plačilo nadzornikov, saj so ti zdaj, je prepričan tudi Svetelšek, neustrezno plačani. »Ne gre za potrebe po velikem plačilu, ampak korektnem,« je pojasnil. Seveda bi ta plačila morala biti povezana tudi z. odgovornostjo, ki jo sprejemajo nadzorniki. Nova in nova niso potrebna, saj, kot je dejala Anja Strojin Štampar, s tovrstnim pretiravanjem odgovornosti ne bo več, bistveno je zavedanje, da je pomemben aktivni nadzornik, takšen, ki zna vprašati, kaj se dogaja z družbo. Če tega ne naredi, je za dogajanje v njej odgovoren. Silva Čeh France Arhar foto :&ou /UPI ATII Aleksander Svetelšek FOTO MAVRIC PIVK

Medij: Delo
Avtorji: Čeh Silva
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 10. 12. 2010 
Stran: 10