Državi tako v letu dni ni uspelo zmanjšati števila zaposlenih v javnem sektorju za odstotek, kar naj bi bil eden od ukrepov za doseganje fiskalne konsolidacije, ampak gaje celo povečala. Cilj strategije: spodbujanje gospodarske aktivnosti Napovedani program državnih razvoj nih prioritet in investicij (DRP) luči sveta ne bo ugledal pred koncem prihodnjega leta, saj je odvisen od strategije razvoja, ki se za zdaj ne pripravlja. Za socialno kapico, ki bi navzgor omejila zavarovalne osnove za prispevke, ni bilo prostora v novem nacionalnem reformnem programu, prvi razpis SID banke za milijardo evrov jamstev, ki jih je omogočil nov zakon o poroštvih države za financiranje investicij gospodarskih družb (ZPFIGD), pa je bil zaradi slabega zanimanja podaljšan za nekaj mesecev. »Strategija izhoda iz gospodarske in finančne krize mora v čim krajšem času spodbuditi gospodarsko aktivnost,« je vlada zapisala v uvod strategije, ki jo je opisala kot »kombinacijo ukrepov ekonomske politike in strukturnih sprememb«. »Te ob zagotavljanju fiskalne vzdržnosti izboljšujejo socialni položaj najšibkejših in krepijo konkurenčnost gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest,« je še poudarila. »Najpomembnejše ukrepe naj bi začeli uveljavljati že v drugi polovici leta,« je februarja lani napovedal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Skoraj petnajst mesecev kasneje je mogoče ugotoviti, da so ministrstva približno večino ukrepov res izpeljala, a nekatere (fiskalno pravilo, spreminjanje operativnih programov za črpanje sredstev EU) bolj, drage pa manj uspešno. Če se vlada določenih ukrepov (ravnanje v primeru reševanja slabih terjatev bank) ni lotila, ker je ocenila, da zanje (še) ni potrebe, se je del njih »izgubil« vnesoglasjihmed ministrstvi. Spet druge ukrepe je »preložila« v nacionalni reformni program do leta 2012. Milijardna poroštvena kvota ostala skoraj neizkoriščena Veliko tako pove zgodba o zakonu o poroštvih države za financiranje investicij gospodarskih družb (ZPFIGD), ki ga je vlada napovedala v izhodni strategiji. Tega je maja lani sprejel državni zbor, zato je na semaforju predsednika vlade, ki domnevno meri uspešnost izhodne strategije, danes označen z zeleno lučjo. Avgusta je nato SID banka objavila prvi razpis za pridobitev državnih poroštev. A tu se je zapletlo. Banka je zaradi neizkoriščenosti kvote podaljšala do konca letošnjega marca. Čeprav je država po zakonu podjetjem omogočila kar za milijardo evrov poroštev, so podjetja na razpisu za zdaj skupaj zaprosila za skoraj stokrat manjši znesek, natančneje 1 1 ,5 milijona evrov. To pomeni, da so podjetja v skoraj letu dni izkoristila le dobro petino poroštvene kvote, ki jo je omogočal prvi razpis. SID banka gaje zato ponovno podaljšala, tokrat do konca julija. Kje se je torej zalomilo? So za slabo izkoriščenost poroštvenih kvot morebiti krivi prestrogi pogoji? »Šele po temeljiti analizi informacij, pridobljenih po zaključku razpisa, bo mogoče ugotavljati probleme in sprejemati ukrepe za njihovo reševanje,« odgovarjajo na ministrstvu za finance, ki ga vodi Franc Križanič. Obenem dodajajo, da »se bo povpraševanje po poroštvih povečevalo, saj trenutno ni drugega primerljivega ukrepa za pomoč gospodarstvu«. Drugačno mnenje imajo v Gasparijevi službi, kjer so nas sicer za podroben odgovor poslali na Križaničevo. »Kot vam je znano, je zakon v parlamentu doživel spremembo (znižanje zahtevane bonitetne ocene posojilojemalcev, op.p.), s katero se minister Gaspari ni strinjal in je ob tem tudi opozarjal na posledice teh sprememb,« so poudarili v službi za razvoj. V letu dni javni sektor večji za 1000 zaposlenih Od preostalih štirih, po naši oceni najpomembnejših napovedanih ukrepov iz izhodne strategije je vlada v letu dni izpolnila le enega. V postopku priprave proračuna je namreč vpeljala fiskalno pravilo, torej formulo za prihodnje določanje zgornje meje rasti državnih izdatkov, ki naj bi jo v prihodnjih mesecih zapovedoval tudi zakon o javnih financah. Treh ključnih ukrepov zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju, socialna kapica in sprejetje programa državnih razvojnih prioritet in investicij, ki bi lahko v času krize imele na gospodarstvo »kevnesijanski« učinek - ni uresničila. To je na primer lepo razvidno iz gibanja števila zaposlenih v javnem sektorju. Po podatkih ministrstva za javno upravo se je namreč to število v letu dni po sprejetju izhodne strategije še povečalo. Tako je bilo januarja 2010, torej mesec dni pred sprejetjem izhodne strategije, ki je napovedala zmanjševanje števila javnih uslužbencev za 1600 na leto, v javnem sektorju zaposlenih 157.011 ljudi, leto dni kasneje pa že tisoč več. To je povečalo tudi maso izplačanih rednih plač. Če je zanje država februarja lani izplačala manj kot 287 milij onov evrov, je za izplačane bruto plače pri pravnih osebah javnega sektorja že leto dni kasneje namenila dobra dva milijona evrov več. Izhodna strategija sicer znižanje stroškov dela v javnem sektorju omenja med prihranki, s katerimi bi državni proračun do leta 2013 primanjkljaj zmanjšal za 400 milijonov evrov na leto. Pri tem velja opozoriti, da je število zaposlenih najbolj zraslo v dejavnostih vzgoje, izobraževanja in socialnega varstva, število zaposlenih v državni upravi pa je v zadnjem letu dni celo nekoliko padlo. Gasparijevo socialno kapico blokirali Križaničevi Četudi je izhodna strategija veliko prostora in poudarka namenila uvedbi socialne kapice na zgornjo mejo vvišini najvišje letne pokojninske osnove (40.865 evrov), M bi »okrepila konkurenčnost gospodarstva z znižanjem stroškov delodajalcev«, so predlog blokirali na ministrstvu za finance, zato ga v nacionalnem reformnem programu ni. Na ministrstvu so nam pojasnili, da »je omejevanje osnov za prispevke v Sloveniji vezano tako na možnosti financiranja kot na obseg solidarnosti znotraj posameznih sistemov«. »Zato se ni mogoče opredeljevati le za omejevanje prispevnih osnov, ne da bi se hkrati preučili tudi drugi elementi, vključno s pravicami, ki se zagotavljajo v sistemu, ki temelji na solidarnosti in vzajemnosti,« so nam dejali na ministrstvu. Kljub temu v službi za razvoj »ostajajo zagovorniki nadaljnje preučitve možnosti in posledic postavitve zgornje meje osnove prispevkov za socialno varnost«. To so utemeljili s primerjavo davčnega primeža med državami. »Ta pokaže, daje v Sloveniji obremenitev plač v nižjih in srednjih plačnih razredih v povprečju, v višjih dohodkovnih razredih, pri plačah pa je obremenitev nadproporcionalna. Če želimo biti na znanju temelječa družba, bomo morali nekaj storiti v tej smeri in se vsaj začeti odprto pogovarjati o tem,« poudarjajo pri Gaspariju.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Cirman Primož
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 05. 05. 2011 
Stran: 17