Razlogi so bili širši kot zgolj opredelitev do prodaje delnic Mercatorja, je pa zadnje, pospremljeno z grobimi pritiski politike na kadrovanje in vodenje banke, izbilo sodu dno. Zdaj nihče noče napovedati, o čem vse bodo sploh odločali nadzorniki, kaj šele, kakšno je prevladujoče stališče do prodaje dobre desetine Mercatorja. Vse je možno: da sploh ne bodo sklepčni, da bodo sklepanje znova odložili, da bodo prodajo delnic potrdili ali zavrnili. Odločitev o tem je še posebno težka na eni strani zaradi zelo očitnih pritiskov države (oziroma AUKN) proti prodaji, na drugi strani pa upravo in nadzornike silijo v prodajo čisti ekonomski motivi, odgovornost do delničarjev pa tudi zagrožene sankcije iz sporazuma o skupni prodaji Mercatorja, ki kršiteljem nalaga visoke, milijonske kazni. Vsekakor se lahko zgodi, da bi ob invalidnem nadzornem svetu uprava NLB odločanje prepustila delničarjem banke. Težke odločitve tudi v Pivovarni Laško Podobne dileme bodo morali čez nekaj dni rešiti tudi v Pivovarni Laško, ki je v prodajni konzorcij vložila dvakrat večji paket delnic Mercatorja. Potem ko se je Mercator kot potencialni prevzemnik Pivovarne Laško prejšnji teden umaknil (ni objavil prevzemne ponudbe za Laško), je odločanje o soglasju k prodaji spet na ramenih nadzornikov in uprave pivovarne. Strokovnjak za korporacijsko pravo dr. Marijan Kocbek nam je pojasnil, da delničarji na seji 30. januarja pravzaprav ne smejo samodejno odločati o prodaji Mercatorja, čeprav je to v sklicu skupščine. Kocbek pravi, da je bila ta pristojnost zgolj »izjema med izrednim stanjem« na podlagi zakona o prevzemih. Če prevzema ni, je odločanje po redni ureditvi po zakonu o gospodarskih družbah. Torej je to naloga uprave. Lahko se zahteva soglasje nadzornega sveta, če tako določa statut (kot je v primeru Pivovarne Laško) ali če se v konkretni zadevi tako odloči sam nadzorni svet. Kot je znano, bodo nadzorniki Pivovarne Laško o prodaji Mercatorja in drugih skupščinskih temah razpravljali 26. januarja. Nadzorni svet lahko potrdi sklep uprave o prodaji delnic Mercatorja hrvaškemu Agrokorju, lahko pa ga zavrne ali sploh ne sklepa. Ob nesoglasju med nadzorniki in upravo zadnja lahko »pokliče na pomoč« skupščino delničarjev. Na splošno pa skupščina ne sme odločati o vodenju poslov, razen izjemoma: v omenjenem primeru, če je posel vreden več kot četrtino družbe (kot je v primeru Pivovarne Union) ali če gre za posebno zapletena vprašanja (a mora uprava prelaganje odgovornosti zelo dobro utemeljiti). Za danes je jasno le to, da bo seja NS vroča. Foto Dejan Javornik

Medij: Delo
Avtorji: Križnik Božena
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 24. 01. 2012 
Stran: 9