Medtem seje oglasil Borut Pahor, predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, in napovedal svojo pobudo: danes bo vladi predlagal, naj pošlje prošnjo za sprejetje zakona o interventnih ukrepih poslanskim skupinam. Kot je povedal Gantar, mu Pahor sicer ni dal jasnega odgovora, ali podpira njegovo pobudo. Razlika je v tem, da se bo Pahor obrnil na poslance, Gantar pa je pisal predsednikom strank - in to ne le parlamentarnim, ampak tudi voditeljem tistih neparlamentarnih strank, ki jim raziskave javnega mnenja za zdaj kažejo najboljše izide na volitvah. To je storilna pobudo Konfederacije sindikatov javnega sektorja, ki soglasje z interventnimi ukrepi pogojuje z zavezo, da ne bi nova vlada enostransko posegala v njihove plače. Gregor Virant in Zoran Jankovid, voditelja istoimenskih list, sta to zavezo tudi dala. Janša pripravlja svojo pobudo Preverili smo tudi mnenje prvaka SDS. Ta stranka v volilnem programu napoveduje, da bo takoj po konstituiranju državnega zbora še pred novim letom predlagala socialnim partnerjem začasno zamrznitev plač in drugih prejemkov. Do Gantarjeve pobude paje bila poslanska skupina SDS zadržana. Predsednik SDS je posebej za Finance včeraj pojasnil, da bodo zakon o interventnih ukrepih podprli le, če bo usklajen s socialnimi partnerji. Povedal je tudi, da si za usklajevanje s socialnimi partnerji prizadeva tudi njegova stranka in da so neformalne pogovore s sindikati že začeli, 24. novembra pa bodo v Mariboru imeli tudi odprti forum s sindikati, kjer bo nova priložnost za tak pogovor. Vse večje zavedanje o resnosti razmer O poteku pogovorov je povedal, da se sindikati zanašajo na predvolilni čas, kar otežuje dogovor, vendar je na drugi strani zavedanje o gospodarskih in javnofinančnih razmerah precej večje, kot je bilo doslej, in je čutiti pripravljenost za dogovor. Tako Janša meni, da bo interventni zakon sprejet do konca leta, toda bolj verjetno po volitvah kot pred temi, in ne za vse leto, ampak za krajši čas, dokler ne bo pripravljen rebalans proračuna za leto 2012. Od drugih prvakov parlamentarnih strank se je za sprejetje interventnih ukrepov doslej jasno zavzel le Radovan Žerjav, predsednik SLS, medtem ko sta se proti njim izrekla Kari Erjavec, predsednik Desusa, in Zmago Jelinčič, predsednik SLS. Rebalans bo nujen Veljavni proračun za leto 2012 je bil sprejet jeseni 2010 in temelji na takratnih ocenah gospodarskih gibanj. Dogodki so tekli drugače in ravno včeraj je Umar povedal, da bo vnovič znižal napoved gospodarskih gibanj, kar pomeni tudi manjše napovedane prihodke. Ta argument bo poudaril tudi Pahor, ki opozarja na strmo rast obresti na italijanske desetletne državne obveznice, saj pričakuje, da se bodo zato zvišale obresti tudi za slovenske obveznosti. Pribitek na slovenske obveznice je prvič poskočil po nepotrditvi pokojninske reforme in drugič ob nesprejetju interventnega zakona. Glasu gospodarstva nihče ne sliši Sprejetje interventnega zakona pričakujejo tudi delodajalske organizacije. Tako je izvršna direktorica GZS Alenka Avberšek dejala: »Od leta 2008 seje število zaposlenih v gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikov zmanjšalo za 60 tisoč, v javnem sektorju pa povečalo za dva tisoč. Povečalo se je tudi število upokojencev in brezposelnih. Zato potrebujemo interventni zakon - da se ne bodo te škarje še naprej razpirale.« Podobno stališče imajo tudi druge delodajalske organizacije, ki so tudi partnerice v socialnem dialogu, vendar se prvaki političnih strank na njihovo mnenje doslej niso ozirali. • Propad zamrznitve najkoristnejši za funkcionarje ► Interventni zakon je treba sprejeti pred koncem leta, saj se pokojnine in socialni prejemki usklajujejo že s 1. januarjem. Če zakon ne bo sprejet prej, se bo to samodejno zgodilo. Pri plačah pa je nekoliko drugače. S 1. januarjem se bodo za štiri odstotke zvišale le plače funkcionarjev, ker bo poteklo začasno znižanje. Vsem drugim zaposlenim v državni upravi in širšem javnem sektorju pa bi zvišali plače 1. julija, ko se opravi usklajevanje z inflacijo. »Sami sebi smo največja ovira,« je na včerajšnjem gospodarskem forumu SDS povedal Japec Jakopin iz Seawaya. Srečanje stranke z okoli 250 gospodarstveniki je bilo namenjeno iskanju rešitev za pot iz krize, a konkretnejših predlogov ni bilo slišati. Razpravljavci so bolj ali manj naštevali svoje želje, nobeden pa ni pozabil omeniti, da se v Sloveniji premalo pogovarjamo o konkurenčnosti. Med vabljenimi razpravljavci je bil tudi Andraž Tori izZemante, ki pa je, ob optimizmu, da je pri nas veliko zamisli in pametnih ljudi, omenil tudi konkretno birokratsko težavo. Za zaposlitev novega sodelavca iz ZDA so namreč postopki trajali kar šest mesecev, zdaj pa se že štiri mesece mučijo s papirji za zaposlitev Rusa. Razkril je tudi recept za tiste, ki želijo uspeti v tujini. »Veliko si pomagamo med sabo, ker ne gledamo le na naš mali trg.« Udeležence je sicer nagovoril tudi predsednik evropskega združenja malih in srednjih podjetij SME Union Peter Jungen, ki pravi, da niti EU še ni prepoznala pomena podjetništva za evropsko gospodarstvo. Sicer pa so Matej Lahovnik, Zofija Mazej Kukovič, Marjan Hribar in prvak stranke Janez Janša predstavili slovenske makroekonomske razmere in ugotovili, da krize še ne bo kmalu konec. Odzivi gospodarstvenikov na program so po besedah Janše večinoma dobri, SDS drugače kot nekatere druge stranke nasprotuje zvišanju davkov, razen davkov na luksuz in na špekulacije, na primer pri prometu z zemljišči. »Smo za to, da zategnemo pas pri sebi, znižamo stroške države in ohranimo standard v prihodnjem letu, ne pričakujemo pa, daje mogoče, razen če ima kje kdo v klobuku čarobno formulo, standard v prihodnjem letu precej dvigniti, kot nekateri obljubljajo,« je poudaril Janša. Kot pravi, bo treba združiti vse moči, da standard ne bo upadel. V SLS ostro nasprotujejo nadaljnjemu zniževanju plač po sistemu uravnilovke vjavnem sektorju, vendar pa bo treba celotne stroške delovanja javnega sektorja države vsekakor vsaj začasno znižati. Primerjalna prednost SD pred drugimi strankami je izkušnja v vodenju države v času krize, je na predstavitvi kandidatov 1. volilne enote - to je Kranj - poudaril predsednik stranke Borut Pahor. Lista kandidatov Zares je heterogena sestavljanka znanih in preizkušenih v politiki, pa tudi takšnih, ki do zdaj niso ne na lokalni ne na državni ravni vstopili v takšno tekmo, je ob robu predstavitve kandidatk in kandidatov na listi stranke povedal njen predsednik Gregor Golobic. Sicer pa Zares meri na rezultat, ki zadošča za uvrstitev v DZ. Desusje pripravil srečanje s svojimi kandidati za poslance v DZ. Po besedah predsednika Karla Erjavca je Desus klasična stranka, ki pa na tokratnih volitvah ponuja predvsem nove obraze. »Ti imajo znanje, izkušnje in energijo, da bi delali za boljšo prihodnost.« Katarina Kresal, LDS, je dejala, da so njihova pričakovanja realna in vedo, da bodo prišli v državni zbor. Po besedah Kresalove imajo »fino listo«. Krščanski socialisti Slovenije so podpisali dogovor o partnerstvu in kandidaturi na skupni listi stranke SMS -Zeleni. P. S, STA ► Borut Pahor, predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle: Na Gantarjevo pobudo za sprejetje interventnih ukrepov ni odgovoril, napovedal je lastno pobudo. ► Pavel Gantar, poslanec stranke Zares: Pisal je prvakom političnih strank, naj se zavzamejo, da bi parlament še vtem mandatu sprejel interventne ukrepe in tako zavaroval državni proračun. ► Janez Janša, predsednik SDS: Vsaj začasna zamrznitev plač, pokojnin in socialnih prejemkov se mu zdi nujna, a po njegovem bo verjetno sprejeta šele po volitvah. ► Zoran Jankovič, kandidat za premiera, ne bi spreminjal plač vjavnem sektorju brez dogovora s sindikati. ► Lista Gregorja Vi ran ta obljublja, da ne bo spreminjala plač vjavnem sektorju na lastno pest. GLAS POLITIKE: POZITIVNO vs. NEGATIVNO ► Milan Kučan, I nekdanji predse- I H^^^^ dnik države: I ■ Vir: hrvaški Globus, 11. g Wg^^^^^ novembra 2011 H »V krizo nas je pripeljal povampirjen kapitalizem, reši nas lahko Jankovič. Ta je kapitalist, vendar je socialno občutljiv: izpeljal bo reforme, ampak bo ohranil socialno pravičnost.« F KOMENTAR: Slovenska kriza je v pomembnem delu posledica ugrabitve države in tajkunizacije večinoma s strani povampirjenih omrežij tistih, ki so med grabljenjem ves čas pridigali o vrednotah levice, enakosti, socialni državi, socialdemokraciji in nacionalnem interesu; ki so se šli povampirjeni kapitalizem v socialistični preobleki. Milan Kučan je eden simbolov škodljive prakse, njegovi predlogi na splošno pa gašenje požara z bencinom. Vendar pa, ali pri svojih spinih Kučan izgublja mojstrstvo? Zadnji stavek namreč ni bistroumen, je pa bistroumni nesmisel in Jankoviču dela medvedjo uslugo. Reform s socialno pravičnostjo ni oziroma niso učinkovite. Če bo takšne poskušal izpeljati Jankovič, bo njegova za volivce privlačna in razvpita učinkovitost enaka kot pri Pahorju. Ne boje. »Vse skupaj kaže na nizek nivo razumevanja slovenskega gospodarstva. Tako imenovani gospodarski strokovnjaki raznih političnih strank nimajo pojma o gospodarstvu. Delujejo po principu biti populist in všečen volivcem.« F KOMENTAR: SNSje bila parlamentarni glas razuma proti noveli ZGD, ki vsem, ki so bili povezani s stečajem podjetja, onemogoča podjetništvo za prihodnjih deset let. Razum v parlamentu ni prevladal. Zakon pomeni škodljiv in napačen mehanizem za sankcioniranje stečajnega kriminala, ki gaje absolutno treba kaznovati. Ker država ni sposobna sankcionirati gospodarskega kriminala, se gre lov na čarovnice na podjetništvo samo po sebi. Ne moremo reči, daje to ludizem, je pa »ludi« zakon, norost. I ► Zmago J I Vir: sporočilo za <^^^^F^g g javnost SNS I *i __________________________________■ jff^Sur ____________________________ ______________»& 7 ______________ __f Peter Polanič, Panvita: TEŽAVA: Veliko predolgo traja, da pridobiš gradbeno dovoljenje za naložbe, ki prinašajo nove posle in delovna mesta. Mi želimo v Kranju zgraditi manjši distribucijskoskladiščni objekt. Ta ne bo imel vplivov na okolje. A kljub temu smo še vedno v postopku pridobivanja dovoljenja. Vlogo smo oddali 9. avgusta letos, upravna enota nam je odgovorila 4. novembra, pozvali so nas k dopolnitvi dokumentacije. Želijo, da jim predložimo denimo soglasje Elektra Kranj, ki smo jim ga že dali. Bojimo se, da bo še dolgo trajalo, preden bomo dobili gradbeno dovoljenje. Da nam ne bodo takoj povedali, kaj vse manjka, temvečjih bomo morali z dodatnimi dokumenti obiskati večkrat, minevali pa bodo meseci čakanja, namesto da bi gradili. REŠITEV: Skrajšati bi morali čas odločanja upravnih enot. Določiti bi morali rok za njihovo odzivnost na mesec dni. Predvsem pa bi morali pristojni organi takoj povedati, kaj vse manjka, ne pa vsakič znova zahtevati dodatne dokumente. To bi nam olajšalo poslovanje in pripomoglo k temu, da bi se posvečali našemu glavnemu poslu, to je pridelavi in prodaji mesa in mesnih izdelkov. M. Be.

Medij: Finance
Avtorji: STA,Javornik Lojze,M. Be.,Sovdat Petra
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 10. 11. 2011 
Stran: 8