Težave z novelo pa so, da določbe v tej niso najbolj dodelane in so premalo natančne, kar zna vplivati na zmanjšanje interesa za podjetništvo terudejstvovanje v organih vodenja in nadzora. Omejuje se pravica do ustanavljanja in nadziranja družb Novela ZGD-1F uvaja kar nekaj omejitev pri ustanavljanju, vodenju in nadziranju družb. Tako: ► je prepovedano ustanoviti novo družbo, postati družbenik, član poslovodstva ali organa nadzora družbe družbeniku, delničarju z več kot 25-odstotnim lastniškim deležem ali članu poslovodstva ali organa nadzora družbe, nad katero je bil začet eden izmed postopkov zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja; ► enako velja za osebo, kije imela navedeno funkcijo kadarkoli v obdobju dveh let pred začetkom postopka zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja; ► omejitev ustanavljanja, nadziranja in vodenja družb preneha po desetih letih od konca tistega od začetih postopkov, na podlagi katerega je začela veljati. Posameznik bo moral sam dokazati, da je ravnal skrbno Omejitve, kijih uveljavlja novela ZGD-1F, nastanejo na podlagi zakona, in ne na podlagi ugotovljene krivde. Uzakonjena je torej domneva, da je družba postala insolventna zaradi slabega oziroma malomarnega ravnanja lastnikov in poslovodstva. Zaradi navedenega daje novela zadevnim posameznikom možnost dokazati, da so v družbi, ki je predmet postopka zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika (obrnjenodokazno breme). Dejstvo, da ni kriv za insolventnost podjetja, bo posameznik moral dokazovati v nepravdnem postopku. Zgled iz prakse Vzemimo naslednji primer: Družba ABC, d. o. o., je vtežavah, zato poslovodstvo na pomoč pokliče Janeza, ki prevzame položaj direktorja družbe in jo poskuša sanirati. Ker so ga na pomoč poklicali prepozno, je sanacija neuspešna in nad družbo je uveden stečajni postopek. Ali to pomeni, da bo Janezu prepovedano ustanoviti podjetje vprihodnjih desetih letih? Ker je bil po tem, ko je Janez postal direktor, uveden postopek zaradi insolventnosti, ga takoj, po zakonu samem, doleti navedena sankcija. Janez bo sicer imel možnost na sodišču dokazati, da je ravnal s potrebno skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, vendar takšna rešitev ni pravno primerna. Ob taki zakonski rešitvi se namreč uveljavlja nekakšno načelo predpostavljanja krivde, ki se avtomatično pripiše osebi, ki nastopa v funkciji poslovodje oziroma nadzornika. Od posameznika pa bo potem odvisno, ali bo sprožil postopek na sodišču in poskušal dokazati, daje ravnal odgovorno, če bo želel izvajati svojo ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude. S tem se na posameznika preloži breme dokazovanja, skupaj z nastalimi stroški v smislu porabljenega časa in tveganja, da mu ravnanja z zahtevano skrbnostjo ne bo uspelo dokazati. Potrebnost novele in njena skladnost z ustavo Sprejeta novela ZGD-1 je lahko sporna tudi zaradi kršitve ustavnih pravic in svoboščin, saj posega v eno izmed temeljnih človekovih pravic, in sicervpravico do svobodne gospodarske pobude. Zakonodajaleclahko namrečomejiposamezno ustavno pravico le, ko je tak ukrep primeren, nujen in sorazmeren. Sprejeta novela teh pravil ne izpolnjuje. Cilj novele, torej kaznovanje odgovornih za začetek enega izmed postopkov zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja nad posamezno družbo, bi bilo namreč mogoče doseči tudi z nekaterimi veljavnimi instituti, kot so zlasti spregled pravne osebe ter kazenska in odškodninska odgovornost posameznikov. Poleg tega pa obstaja celo nevarnost, da bodo nove določbe, vsaj v določenem obsegu, zatrle željo po ustanavljanju podjetij ter sodelovanju pri upravljanju teh, prav zaradi strahu pred morebitnim postopkom insolventnosti, četudi poslovni neuspeh ne bi bil posledica namernega slabega delovanja, ter zaradi strahu pred posledično prepovedjo nadaljnjega podjetniškega udejstvovanja. Prav družbe, ki jim grozi insolventnost, potrebujejo najboljši vodilni kader za izboljšanje poslovanja, ki pa se bo zaradi opisanega tveganja najbrž se bolj izogibal omenjenim funkcijam. Prav je, da zakonodaja spodbuja k etičnosti v poslovanju in vodenju družb, vendar pa mora pri tem upoštevati, da ni vse črno-belo in da bi bilo treba zakonske določbe oblikovati ustrezneje ter pri tem upoštevati ustavno zagotovljene pravice. •

Medij: Finance
Avtorji: Orehek Nina
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: F2
Datum: 08. 11. 2011 
Stran: 18