Toda glavna obravnava v primeru, ki predstavlja precedens v slovenski sodni praksi, še preden je sploh prišel do sodne dvorane, je prestavljena na 15. september. Prestavitev glavne obravnave je okrajnemu sodišču predlagal odvetnik zagorske občine Sašo Ostrožnik, ki je za Delo pojasnil: »Od tožnika oziroma njegove zastopnice sem obsežno pripravljalno vlogo prejel 7. junija. Leto dni časa si je vzela nasprotna stran, da jo je spisala, saj sem jim stališče občine Zagorje posredoval 21. junija 2010. Mi pa bi morali odgovor pripraviti v tednu dni ... To je edini vzrok za odlog. Sodišču sem predlagal, da nam omogoči 'normalen' rok za odgovor.« Raba imena po zakonu o gospodarskih družbah? Izvedeli smo, da pripravljalna vloga zastopnice Jase Drnovška temelji na rabi imena, kakor ga predpisuje zakon o gospodarskih družbah podjetjem. V tem primeru so soglasja za rabo potrebna. Ostrožnik to priznava, vendar po njegovem mnenju rabe imen družb ni mogoče primerjati z rabo lastnih imen. »Neposredna zakonska določba o rabi lastnega imena v povezavi z voljo ali nasprotovanjem svojcev ne obstaja,« je odločen Ostrožnik, ki se sprašuje, čemu tožnik ni nikoli prepovedal objave člankov in fotografij pokojnega očeta v medijih ali nasprotoval Krajevni skupnosti Kisovec, očetovemu domačemu kraju, ker je celo krajevni praznik prestavila na Drnovškov rojstni dan - 17. maj. Neuradno smo izvedeli, da so na krajevni skupnosti za to dobili ustno privoljenje pokojnikove sestre Helene, ki bo septembra tudi ena od treh tožnikovih prič. Zanimivo je, da je Jasa Drnovšek, ki se na naše klice ne odziva, kot pričo navedel tudi Matjaža Švagana. Ta je za Delo o tem izjavil: »Nikoli nisem pomislil, da bi se izognil soočenju z Jaso, če me je morda zato navedel kot pričo. Na sodišču bom neomajno zastopal stališče velike večine Zagorjanov in izkoristil vsa pravna sredstva v dokaz, da postavitev spomenika ni bila sramotno dejanje, ampak dejanje časti. Želim si, da bi bronasti Drnovšek v parku nekoč postal čast tudi za njegove svojce, ki jih nikakor nismo hoteli žaliti. Zagorje bo, hoteli ali ne, vedno Drnovškovo.« Kakorkoli bo sodišče razsodilo - glavno obravnavo bo vodil novi predsednik okrajnega sodišča Gregor Špajzer -, je prepričan Švagan, Drnovškovega imena Zagorju ne more nihče vzeti. Begič: Naj pove, kaj ga na portretu očeta moti Na to, da je bronasti Drnovšek po dveh letih znova v ospredju, se je burno odzval tudi njegov avtor kipar Mirsad Begič, ki Jaso Drnovška vabi, naj ga obišče in pove, kaj mu na očetovem kipu ni všeč: »Nihče se ne more imeti za boga, delovati le od daleč, iz megle spuščati puščice in misliti, da umetnik bere njegove misli in jih preliva v bron. Drnovškov portret je edini po letu 1945, ki prikazuje predsednika države preprosto, psihološko, človeško in nič vzvišeno ter mistiflcirano. To je značajski portret človeka, ki nosi v sebi bolečino. Bolečina je njegov presežek. To je individualna percepcija umetnika, ki ne rešuje problema Jase Drnovška.« Pri tem še dodaja: »Jaz nisem tožnikov diktat« Polona Malovrh Sporni kipJaneza Drnovška foto leon vidic

Medij: Delo
Avtorji: Malovrh Polona
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva
Datum: 15. 06. 2011 
Stran: 4