Znano je, da več kot polovica novoustanovljenih podjetij propade v prvih treh ali štirih letih - kar je lahko koristna izkušnja za podjetnika, še posebno če se to zgodi hitro in brez prevelike škode za njegov kapital in njegove dobavitelje. V bolj podjetniško spodbudnih okoljih, kot so na primer ZDA, je zaupanje do izkušenih podjetnikov, ki so že kdaj doživeli kakšen težek poraz, celo okrepljeno - še posebno če so pokazali, da znajo ukrepati hitro in omejiti škodo. ZGD-iF ustavlja evolucijo podjetij. Mlade podjetnike, za katere je popolnoma naravno, da bodo v nekaj letih večinoma propadli - in nato pametnejši spet poskušali -, ZGD-iF iz podjetniškega ekosistema izloča že po prvem padcu. Poleg tega z grožnjo odvzema pravice do podjetništva podjetnike stimulira, da v primeru težav izigravajo insolvenčno zakonodajo in zavlačujejo z dokončanjem izgubljene zgodbe, dokler ni več rešitve. Krizni menedžerji so lahko le še nesposobneži brez perspektive, ki jim kratkoročni zaslužek »šefa« propadajočega podjetja odtehta verjetnost prepovedi nadaljnjega opravljanja tega poklica. To je podobno, kot če bi zdravnikom ali kirurgom zagrozili z avtomatskim odvzemom licence, če njihov pacient umre (kar se na žalost dogaja iz takšnih ali drugačnih vzrokov in nikoli ne vemo, kaj bi bilo, če bi operiral kakšen drug kirurg). Takšna »spodbuda« se zdi zelo »motivirajoča«, vendar dobrih izkušenih zdravnikov ne bi ustvarila. Motivacija postati zdravnik bi ugasnila, saj pričakovana kariera tudi najboljših ne bi bila prav dolga. Tako je ZGD-iFs kriminaliziranjem podjetnikov na žalost le eden močnejših strelov v podjetniški potencial Slovenije. Pri nas namreč za podjetnike velja domneva (kije vedno bolj zakoreninjena v zakonodaji), da so kriminalci in utajevalci davkov. Na primer, samostojni podjetnik mora državi, ne glede na zaslužek, plačevati obvezne prispevke, vezane na višino povprečne plače. Če je podjetnik kakšen nadobuden mladec, ki hoče začeti v garaži in živeti od sendvičev, dokler kaj resnega ne zasluži, nima sreče -za to svojo napako v vrednotah in prednostnih nalogah bo moral državi plačevati kazenske prispevke na fiktiven zaslužek, ki ga nima - najmanj 300 evrov na mesec. Namesto da bi podjetnike pustili garati in tvegati, prave kriminalce pa spravili v zapor, se prvim in drugim prepoveduje neposredno upravljanje podjetij - kar je za prve konec razvoja, za druge pa formalna ovira in poceni sankcija, ki jo je res najlažje zaobiti. Propad je lahko koristna izkušnja za podjetnika, če se zgodi hitro in brez prevelike škode. Sašo Pukšič, GBD Gorenjska borznoposredniška družba, d. d.

Medij: Delo
Avtorji: Pukšič Sašo
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Posel & denar
Datum: 28. 11. 2011 
Stran: 32