Odziv predstavnika Sekcije Pomorska družba pri VZMD, Karla Filipčiča, na navedbe predsednika uprave Splošne plovbe Portorož, Egona Bandlja: »Drago Kos se ni opravičil za svoje izjave«, 11. 3. 2011

Delo 11.3.2011

Bandelj: Drago Kos se ni opravičil za svoje izjave

V Delu dne 11. marca je g. Egon Bandelj izjavil, da sta g. Drago Kos in njegova komisija večkrat napadla Splošno plovbo Portorož (SPP) v medijih, da delavcem ne plačuje socialnih in pokojninskih prispevkov. Višek arogance pa je, ko pričakuje opravičilo od g. Draga Kosa za izjave, kljub temu, da bi se g. Bandelj moral in mogel zavedati, da se je prav on zavzemal, da se slovenskim pomorščakom na ladjah ne plačujejo socialno pokojninski prispevki. Izpostavil je neresnico, da imajo pomorščaki osebne dohodke v bruto znesku ne ozirajoč se na Kolektivno pogodbo (KP), kjer je izrecno zapisana specifikacija osebnega prejemka v netu znesku. SPP tudi danes oglašuje v razpisih za prosta delovna mesta plačo v netu prejemku. G.Bandelj nastopa na meji črnega humorja, ko izjavi, da so pred 20 leti, ko je SPP ladje prenesla na hčerinsko podjetje Genshipping Corporation (GSH), registritrano v Liberiji in pod liberijsko nacionalno zastavo, obračunali bruto osebne prejemke in se tako izenačili z večino ladjarjev in pomorščakov v svetu. Gre za davčno oazo. Saj se Liberijska zastava uvršča poleg drugih, kot so Panama, Sri Lanka, Vanuatu, Tuvalu, Mauritius,… med zastave ugodnosti, in je nelojalna konkurenca ladjarjem in pomorščakom, ki poslujejo in delajo na ladjah in vijejo nacionalne zastave in niso razglašene za zastave ugodnosti.  

ITF (mednardna transportna sindikalna organizacija) se že vrsto let bojuje proti zastavam ugodnosti. Tako smo pred leti imeli priliko videti ladjo Global Mariner v Luki Koper, kjer je bilo prikazano v kakšnih nemogočih razmerah delajo pomorščaki in kako nizkih plačil so deležni. Splošna plovba, kljub veliki samopromociji, se žal poslužuje  podobnih prijemov in se vede, kot da ima zaščito velikega brata.

Leta 1992 sta Splošna plovba in Sindikat pomorščakov Slovenije podpisala sporazum, po katerem so bile pomorščakom priznane pravice, ki so jih imeli v skladu s slovensko zakonodajo ob prezaposlitvi na GSH. Tako bi jim poleg neto plače, ki jo določa KP, pripadali še socialno pokojninski prispevki, plačani s strani SPP oz. GSH v Sloveniji. Naj pojasnim, da se je neto plača na podlagi tega dogovora pričela izplačevati po ITF-u v višini 60% ITF KP, v kateri pa niso všteti prispevki za socialno in pokojninsko varnost. Toda takoj po podpisanem dogovoru se je ugotovilo, da slovenska zakonodaja onemogoča izvedbo. Zato se je poiskala druga rešitev, in na podlagi tega je bil le tri mesece kasneje podpisan aneks k sporazumu, po katerem so pomorščakom lahko plačevali prispevke, vendar le po minimalni stopnji iz naslova zaposlitve v tujini (v podobni minimalni višini, kot si jih lahko plačujejo samostojni podjetniki). Pomorščaki nikoli niso bili zadovoljni s tem načinom, zato so neprestano zahtevali, da se jim plača polne prispevke na plačo. Predvsem je bil nezadovoljen oficirski kader, ker je pokojninski izračun pokazal katastrofalni padec prejemka pokojnine. Vplačila za pokojnine so bila v enaki višini od mornarja do poveljnika ladje. Splošna plovba pa je na sejah Sveta pomorščakov pojasnjevala, da bodo prispevke plačali za nazaj čim bo možno. Nikoli pa niso obljube uresničili. Opisal sem le del oškodovanja pomorščakov.

Eden od hudih sporov z g. Bandljem, ki sem ga imel kot predsednik sindikata je naslednji: Sporazum in KP sta sprva določala, da bo v podjetju stalno zaposlenih 220 slovenskih pomorščakov s posebnimi pravicami, (klavzula pomeni zaposlitev za nedoločen čas in s tem plačilo prispevkov), kasneje določa število 200. Določba pomeni, da ob upokojitvi ali odhodu pomorščaka, pridobi status naslednji slovenski pomorščak. To obvezo je Bandelj dejansko ignoriral. Sam pa je sindikatu zatrjeval, da plačujejo prispevke. Za javnost pa je izjavil, da imajo obvezo samo do določene skupine. Leta 2006 sem ugotovil, da je število padlo na 86 pomorščakov s posebnimi pravicami. Zato sem kot član nadzornega Sveta Splošne plovbe in predsednik sindikata to problematiko izpostavil, hkrati pa sem bil primoran zaprositi odvetnika sindikata g. Aleksandra Lisjak, da je privil SPP. Takoj zatem so me odstavili, kot člana Nadzornega Sveta SPP preko svojih ljudi v Svetu delavcev, v katerem sem bil edini predstavnik pomorščakov na ladjah. Svet pomorščakov pa je uprava SPP onemogočila že leta 2000 pri njegovem delovanju.

Po intervenciji odvetnika sindikata leta 2006 je v istem mesecu uprava izbrala 30 pomorščakov, jim podelila klavzulo in pričela plačevati prispevke za socialno in pokojninsko varnost. Vendar je še bilo določeno število slovenskih pomorščakov, ki so si morali sami plačevati prispevke, nekateri pa tudi ne. Prav zato moje zahteve do uprave niso prenehale. Prepričan sem, da se je uprava Splošne plovbe prizadevala, da bi ugodila nemškemu ladjarju, s katerim se je povezala že pred leti. Ker sem nasprotoval, tudi javno, in opozarjal na nepravilnosti v SPP, v Pomorski družbi (PD) in tudi njihovemu projektu privatizacije Splošne plovbe leta 2005 in 2006 ter pokazal na več miljonsko oškodovanje pomorščakov v PD me je uprava SPP in PD na nezakonit način rušila dne 13.12.2006 s pomočjo odvetnika g. Gregorja Velkaverh. Sankcij SPP je bil deležen tudi odv. g. Aleksander Lisjak s tožbo, ki jo je spisal g.Velkaverh. Gospod Velkaverh iz odvetniške pisarne Starman/Velkaver iz Kopra, je obenem zastopal nemškega ladjarja, bil predsednik Nadzornega sveta PD, ki jo je že obvladoval nemški ladjar, dolgoletni zastopnik SPP, zastopnik g. E.Bandlja in zastopnik t.i. novih sindikalistov. Nezakonitost sklica t.i. izredne konference dne 13.12.2006 in njenih sklepov je po nekaj letih pravnomočno ugotovilo Višje sodišče. Pred sodnim postopkom pa so mi ponudili 37.500,00Eu in odstop od nadaljnih tožb, če odneham uveljavljat pravico. Zaradi nezakonitosti je ITF izključil Sindikat pomorščakov Slovenije iz medanarodne organizacije. 

V zgodbi okoli SPP je bilo že kar nekaj napisanega. Zanimivo je, da tudi pristojnega ministrstva ni zanimalo plačilo prispevkov pomorščakom, kljub temu da so prejeli veliko mojih dopisov. Tudi moja posebna opozorila, kot predsednika sindikata ob sprejemu davka na tonažo za ladjarje, da je potrebno hkrati uvesti plačilo polnih prispevkov za socialno in pokojninsko varnost našim pomorcem, niso zalegla. Ni jim bilo pomembno niti opozorilo, da je pomorstvo v vzponu in ni pravi čas za prodajo Splošne plovbe d.o.o..  Gre namreč za naše gospodarstvo, za naše ljudi in tudi obstoj slovenije kot pomorske države. 

Karl Filipčič

Predsednik Sindikata pomorščakov Slovenije v letih 1999 - 2008