V VZMD pozorno spremljajo postopek iskanja novega Guvernerja Banke Slovenije, potem ko je prejšnji, dr. Boštjan Jazbec, unovčil nagradni kupon za izvedbo izbrisa preko 100.000 domačih vlagateljev (ob vsaj 2-milijardni pre-sanaciji bank) ter proti škandaloznemu plačilu več kot 75.000 € odpravnine prevzel evropsko »foteljaško« službo. V slovenski javnosti se je tako v preteklih letih že oblikovala visoka stopnja zavedanja o »rabotah« dr. Jazbeca, ki so tudi predmet kriminalističnih preiskav. Po informacijah, ki jih objavljajo mediji, pa se za mesto novega Guvernerja poteguje širok spekter kandidatov.

Z željo po argumentirani razpravi glede kandidatov za novega Guvernerja Banke Slovenije, ki naj ne bi zašel na iste ohole in skrivaške stranpoti kot njegov predhodnik, v VZMD pričakujejo, da se bodo kandidati za to odgovorno funkcijo, ki bi si zaslužili tudi širše javno zaupanje in podporo, znali opredeliti do relevantnih perečih vprašanj. S slednjimi v VZMD namenoma ne želijo iskati »zavez« za finančno popravo krivic malim vlagateljev - do katerih je prišlo z enostranskim kriminalnim izbrisom v slovenskih bankah - temveč so se osredotočili na upravljavske prakse, ki bi morale veljati za absolutno nesprejemljive, neglede na siceršnjo (ne)zakonitost izbrisov in razlastitev.

Ali je Banka Slovenije lahko nadrejena in nedotakljiva za vse državne organe v Republiki Sloveniji tudi za dokumentacijo, ki ni dokumentacija Evropske centralne banke ali Evrosistema?

Ustavno sodišče je v zadevi opr. št. U-I-295/13 (Kotnik in ostali) med drugim razsodilo, da bi morali imeti razlaščenci z izrednimi ukrepi Banke Slovenije možnost polnega vpogleda v listine v zvezi z izbrisom, s katerimi je razpolagala Banka Slovenije – tudi cenitve AQR in HOLV. Evropska centralna banka (ECB) je strokovnemu sodelavcu VZMD dr. Petru Glaviču potrdila, da s temi cenitvami ne razpolaga in se te tako ne smatrajo kot del arhiva ECB, za katerega naj bi veljala nedotakljivost. Tudi Sodišče EU je v zadevi opr. št. C-15/16 zapisalo, da »vse informacije v spisu organa za finančni nadzor niso nujno zaupne« ter da »informacije, ki so lahko bile poslovne skrivnosti, načeloma izgubijo zaupnost, če so stare pet let ali več.« 

Ali boste, glede na navedeno, v primeru, da postanete Guverner, vendarle prekinili kriminalno skrivaško prakso Banke Slovenije ter razkrili cenitve, na podlagi katerih je bil opravljen izbris več kot 100.000 vlagateljev v slovenske banke, saj je to obveznost Banke Slovenije po odločbi Ustavnega sodišča RS in po odločbi Sodišča EU (konec leta 2018 bo namreč poteklo 5 let od cenitev in izbrisa) ter izkazano ne obstajajo zadržki z vidika ECB, saj ne gre za dokumentacijo ECB?

Kakšne integriteto mora imeti oseba, ki lahko zaseda položaj strateškega svetovalca v Banki Slovenije?

Ali je lahko strateški svetovalec v Banki Slovenije nekdo, ki je bil prokurist družbe z omejeno odgovornostjo v družinski lasti, če je ta družba v nikoli docela pojasnjenih okoliščinah izposlovala kredit pri slovenski banki v višini, mnogokrat presegajoči njeno kreditno sposobnost, in zatem končala v stečaju z več kot pol milijona evrov nepoplačanih dolgov? Ali je lahko strateški svetovalec v Banki Slovenije nekdo, ki je bil direktor pravne službe v času, ko je zastaral pregon odgovornih oseb s strani Banke Slovenije zaradi kršitev zahtev glede preprečevanja pranja denarja preko slovenskega bančnega sistema, ki so bile isti Banki Slovenije znane (v NLB za iranske stranke v letih 2009-2011, v NKBM za italijanske in ruske stranke v letih 2014-2017)? Ali je lahko strateški svetovalec v Banki Slovenije nekdo, ki je oboje od navedenega? 

Če je vaš odgovor nikalen, ali boste v primeru, da postanete Guverner, prekinili sodelovanje Banke Slovenije z Jasno Iskra, dolgoletno direktorico pravnega oddelka BS in odgovorno za (ne)izrek sankcij proti odgovornim za pranje denarja v NLB in NKBM, ki trenutno za vrhunsko plačo  v Banki Slovenije »vedri« kot strateška svetovalka?

Kakšno integriteto mora imeti oseba, ki lahko zaseda položaj direktorja pravne službe Banke Slovenije?

Ali je lahko direktor pravne službe Banke Slovenije nekdo, ki kljub določbam internih pravilnikov ne vidi spornosti izplačila več kot 75.000 € odpravnine iz javnih sredstev funkcionarju, ki iz Banke Slovenije odide na lastno željo in z namenom, da prevzame še bolje plačano funkcijo? Članom sveta Banke Slovenije in delavcem s posebnimi pooblastili ne pripada pravica do odpravnine, če so razrešeni na lastno zahtevo. Pravica do odpravnine v primeru delavčeve odpovedi delovnega razmerja ne pripada niti nobenemu drugemu marljivemu slovenskemu delavcu, ki mora za 75.000 € delati več kot 5 let! 

Če je vaš odgovor nikalen, ali boste v primeru, da postanete Guverner, prekinili sodelovanje z Jurijem Žitkom, sedanjim direktorjem pravne službe Banke Slovenije, mimo katerega ne bi bilo mogoče izplačati več kot 75.000 € »odpravnine« dr. Boštjanu Jazbecu za predčasni odhod na njegovo lastno željo?

Kakšno integriteto mora imeti odvetniška pisarna, ki ji zaupa in jo - ob svoji obsežni pravni službi - izdatno plačuje Banka Slovenije?

Ali vidite konflikt interesov ali celo zlorabo položaja v primeru, ko ista odvetniška pisarna zastopa Banko Slovenije, tako da jo ta najema in plačuje, ter obenem zastopa tudi najvišje uslužbence Banke Slovenije ali celo Guvernerja zasebno? 

Če je vaš odgovor pritrdilen, ali boste v primeru, da postanete Guverner, nadaljevali izdatno sodelovanje z odvetniško družbo Čeferin, ki je po pooblastilu Guvernerja zastopala Banko Slovenije kot javnopravno institucijo ter istočasno tudi Guvernerja kot zasebnika?

---

"Kandidatkam in kandidatom, ki si bodo vzeli čas za odgovore na naša vprašanja, se v VZMD zahvaljujemo ter zagotavljamo, da bomo vse prejete odgovore objavili, na njihovi podlagi pa se bomo tudi odločili o morebitni podpori. V nobenem primeru pa tudi ob novem vodstvu Banke Slovenije VZMD ne bo opustil prizadevanj, da se razišče in razjasni vsa pretekla sporna ravnanja, povezana s to institucijo ter njeno vlogo pri množičnih izbrisih in razlastitvah vlagateljev v letih 2013 in 2014," je ob naslovitvi javnih vprašanjih kandidatom za Guvernerja izpostavil Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič.

Pretekli teden je časnik Delo v obsežnem članku »Pritiski na Slovenijo, o katerih se na glas ne govori« razkril (www.delo.si/novice/slovenija/pritiski-na-slovenijo-o-katerih-se-na-glas-ne-govori-81803.html), da se nadaljujejo in še stopnjujejo pritiski na Slovenijo, naj - kljub utemeljenosti suma, da so jeseni 2013 takratni vodilni Banke Slovenije pri razlastitvi vlagateljev v NLB storili več kaznivih dejanj (VIDEO)- odstopi od preiskave teh dejanj. Še več, kot razkriva Delo je prvotno »Evropska komisija zadevo poskušala urediti neformalno«, ker z neformalnimi pritiski ni uspela, pa je začela formalni postopek. Kakor je že pred meseci razkril tudi portal Siol (www.siol.net/posel-danes/novice/pod-oznako-zaupno-guverner-jazbec-hujskal-ecb-proti-sloveniji-453486 ), je k tem pritiskom z intenzivnim vpletanjem in tajnimi dopisi evropskim funkcionarjem pomembno prispeval kar prvi preiskovanec, takratni Guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec!

Novoizvoljeni člani nadzornega sveta družbe LAMETA, d.d., so na seji dne 16.8.2018 soglasno razrešili dosedanjega direktorja družbe Ludvika Berglesa ter na njegovo mesto imenovali dr. Andra Ocvirka, sicer priznanega  strokovnjaka in gospodarstvenika  ter podpredsednika Strokovnega sveta VZMD. Seja nadzornega sveta je bila sklicana mesec dni za tem, ko je skupščina delničarjev minuli mesec soglasno odpoklicala vse dotedanje nadzornike ter imenovala nove, na skupščini pa so bili izglasovani tudi: sklep o vložitvi tožbe za povrnitev škode in sklep o imenovanju posebnega revizorja, ki bo preveril vodenje posameznih poslov družbe, ter nezaupnica direktorju Berglesu.

Včeraj razrešeni direktor je sicer - še pred zasedanjem novega Nadzornega sveta - za konec avgusta sklical še eno skupščino, ki po prepričanju VZMD ni legalna, družbi pa v vsakem primeru povzroča le še dodatne nepotrebne stroške. Skupščino zdaj že bivši direktor poskuša opravičiti z glasovanjem o prenehanju in likvidaciji družbe, kar je VZMD zaman zahteval že več kot leto dni. Seveda se je na dnevni red prikradel tudi sklep o določitvi nagrade za člane bivšega - že odpoklicanega - nadzornega sveta, za vsako obravnavano poslovno leto(!), kar je po mnenju VZMD popolnoma nesprejemljivo, saj bo - glede na soglasno sprejete sklepe zadnje skupščine  - zoper bivše člane organov vodenja in nadzora Lamete vložena tožba za povrnitev škode, ki je družbi nastala kot posledica kršitev njihovih dolžnosti.

Minuli mesec je bil na nizozemskem pritožbenem sodišču potrjen dogovor z belgijsko družbo AGEAS, kot pravnim naslednikom nekdanjega bančnega sistema FORTIS in organizacijami, ki zastopajo razlaščene vlagatelje. Dogovor je bil dosežen deset let po razlastitvah v Fortisu, pri čemer so nekdanji delničarji upravičeni do skupno 1,3 milijarde € odškodnine. Odškodnino lahko zahtevajo tudi delničarji Fortisa v Sloveniji in na Hrvaškem - ti in drugi se lahko s tem v zvezi obrnejo na VZMD, saj številne oškodovane delničarje združuje tudi sestrsko združenje delničarjev iz Nizozemske (VEB), član Evropske federacije investitorjev in uporabnikov finančnih storitev - Better Finance, v katerem aktivno deluje tudi VZMD. Slednji se je - kakor v številne druge mednarodne primere - vključil tudi v primer Fortis. Tako je že februarja 2009 predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, v Bruslju sodeloval na burni in prelomni 11. skupščini Fortisa, ki se je je neposredno udeležilo preko 7.500 delničarjev …

Sodišče v Amsterdamu je sicer že leta 2014 ugodilo pritožbi nekdanjih malih delničarjev Fortisa, ki je bil nacionaliziran v letu 2008, naposled pa je bila določena tudi sama višina odškodnine. Pomembna okoliščina - tudi za razlaščene vlagatelje v slovenske banke – je dejstvo, da je nizozemsko sodišče, upoštevalo okoliščino, da je Fortis zavajal vlagatelje ter prikazoval drugačno stanje, kot je bilo dejansko. Podobnih zagotovil, da so banke stabilne, smo bili namreč še neposredno pred razlastitvami oz. nacionalizacijo leta 2013 deležni tudi v Sloveniji!

Pretekli teden so delničarji družbe DOM-TITAN, d.d., prejeli informativni dopis VZMD, s katerim jih je slednji povabil tudi k pridružitvi postopkom za skupno prodajo delnic. V pogajanjih si bodo prizadevali doseči čim višjo prodajno ceno za delnice malih delničarjev, združene v svežnju oz. v okviru »Delniške OPORE« ali Delničarskega sporazuma. V primeru neuspešnih pogajanj pa bo VZMD za delničarje zagotovili ustrezno zastopanje prek odvetniške družbe tudi v morebitnih sodnih postopkih ali primeru iztisnitve iz družbe.

Delnice družbe DOM-TITAN, d.d., ne kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, zato jih je bilo doslej pod primernimi pogoji težko prodati. Družbo lastniško popolnoma obvladuje glavni delničar, francoska družba DOM SECURITY, ki ima v lasti 98,67 % vseh delnic. Na skupščinah, ki se jih od 111 malih delničarjev običajno udeležuje samo VZMD, lahko tako glavni delničar sprejme praktično kakršenkoli sklep, medtem ko mali delničarji s svojimi predlogi za delitev dividend niso uslišani. Po tem ko je družba še lani izkazovala 728.459,88 € bilančnega dobička po stanju konec leta 2016 - pri čemer so delničarji ostali brez dividend - se je letošnja skupščina seznanila z le 151.315,68 € bilančnega dobička ob koncu leta 2017. Ob tem je posebej zbodel v oči podatek, da je družba v letu 2017 ustvarila čisto izgubo v višini 577.144,20 €, medtem ko je leto pred tem ustvarila čisti dobiček v višini 512.741,76 €. Po vprašanju Predsednika VZMD o možnostih donosov za male delničarje in perspektivi v primeru vztrajanja pri lastništvu delnic družbe, je Predsednik uprave Lorenzo Tacchino na zadnji skupščini pojasnil, da še vsaj 3 ali 4 leta ni moč pričakovati izplačila dividend, saj mora družba najprej sanirati cca. 2 milijona € veliko finančno luknjo.

Zaradi navedenega so v VZMD ocenili, da je smiselno podati zahtevo za izstop iz družbe (odprodajo delnic) ter po potrebi sprožiti postopek za določitev primerne denarne odpravnine. Glavni delničar je na njihovo zahtevo odgovoril s ponudbo za odkup v višini 7,00 € za posamezno delnico, ki pa po ocenah strokovnih sodelavcev VZMD ni primerna, zato bodo v kratkem poskusili s pobudo za pogajanja ter postopki za dosego primere kupnine oz. denarne odpravnine. Glede na številne dosedanje izkušnje je precej višjo prodajno ceno moč doseči z oblikovanjem skupnega svežnja delnic malih delničarjev ter pogajanji oz. formalno zahtevo za izstop iz družbe in določitvijo poštene cene. Ob tem v VZMD posebej opozarjajo tudi na problematiko 75 malih delničarjev (od skupno 110), ki imajo svoje delnice še vedno na ukinjenih/prehodnih registrskih računih pri KDD, saj – najverjetneje zaradi visokih borzno-posredniških stroškov ­– svojih delnic še niso prenesli na trgovalni račun ali k »Delniški OPORI« pri VZMD. Zaradi procesa ukinjanja registrskih računov bodo namreč vsi ti delničarji, ki svojih delnic ne bodo prenesli z registrskih računov, v kratkem ostali brez svoje naložbe ter brez kakršnegakoli denarnega nadomestila oz. odpravnine. Zato v Združenju vabijo vse delničarje, posebej pa tiste, ki imajo svoje delnice še vedno na registrskih računih pri KDD, da delnice prenesejo na fiduciarni račun Odvetniške družbe v okviru »Delniške OPORE«,

VZMD zato ponovno vabi vse delničarje, naj se še pravočasno odzovejo ter pristopijo v »Delniško OPORO« (VIDEO) oz. podpišejo Delničarski sporazum pri VZMD, kar zagotavlja tudi omenjena pogajanja za čim višjo prodajno ceno delnic in kamor je svoje delnice ob ukinjanju registrskih računov preneslo že mnogo delničarjev. Delničarji, ki imajo svoje delnice še vedno na prehodnih oz. ukinjenih registrskih računih pri KDD, lahko k »Delniški OPORI« pristopijo z enostavno izpolnitvijo PRISTOPNE IZJAVE in NALOGA ZA PRENOS. Pristopno izjavo delničarji pošljejo na VZMD (Hrenova 13, 1000 Ljubljana), nalog za prenos pa lahko osebno oddajo v vložišču KDD (Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana) ali pa ga pošljejo po pošti – v tem primeru utegne KDD zahtevati dodatna dokazila o istovetnosti.

Za vsa dodatna pojasnila so sodelavci VZMD na voljo vsak delavnik med 9:00 in 17:00, na telefonskih številkah 01 25 11 420 ali 031 770 771 in e-naslovu delnice@vzmd.si.

VZMD je pretekli teden  v Državni zbor RS poslal argumentirane predloge sprememb treh členov Zakona o trgu finančnih instrumentov  (ZTFI-1), kot ga je predlagala odhajajoče Vlada RS. Navkljub ostremu nasprotovanju VZMD in nekaterih poslancev je Kolegij Predsednika Državnega zbora konec minulega meseca podprl obravnavo ZTFI-1 po nujnem postopku. Zato iz VZMD apelirajo na vse poslanske skupine, da nov zakon oz. »ustavo« trga finančnih instrumentov,  kljub sprejetemu nujnemu postopku, obravnavajo odgovorno in poglobljeno ter odpravijo vsaj slabosti, na katere je strokovna javnost – s konkretnimi ocenami, kritikami in predlogi pa tudi  VZMD – že resno opozarjala.

Ajdovska družba MLINOTEST, d.d., je v tem tednu vsem delničarjem, ki so na junijski skupščini nasprotovali sklepu o umiku delnic z organiziranega trga, poslal pogodbe o prevzemu delnic - skladno s sprejetim Nasprotnim predlogom VZMD. Vsi delničarji, ki na skupščini niso bili prisotni (neposredno ali po pooblastilu), a bi kljub temu želeli izkoristiti zadnjo možnost za denarno odpravnino pod pogoji kot jih je z nasprotnim predlogom na skupščini izposloval VZMD, lahko to še vedno dosežejo s podpisom Delničarskega sporazuma oz. prenosom svojih delnic na odvetniški fiduciarni račun »Delniške OPORE« pri VZMD, vendar najkasneje do 16. 8. 2018!

Odbor Evropskega parlamenta za gospodarstvo (EP ECON) je minuli mesec objavil študijo z naslovom »Subordinated Debt and Self-placement: Mis-selling of Financial Products« (»Podrejeni dolg in njegova samopromocija: zavajajoče prodajanje finančnih produktov«). Po petih letih zelo raznolikih in medsebojno neskladnih tolmačenj ter uporab t.i. »porazdeljevanja bremen« pri sanaciji bank, se je EP ECON v študiji osredotočil na vprašanje, ali so podrejene obveznice ponujali in prodajali prebivalstvu zaradi preblagih pravil (MiFID - Markets in Financial Instruments Directive 2004/39/EC). Prišli so do zaključka, da so pravila MiFID sicer ustrezna, a so bila s takšnimi prodajami kršena, kar prodaje podrejenih obveznic prebivalstvu uvršča med zavajajoče prodajanje finančnih produktov, razlaščenim/izbrisanim prebivalcem pa daje pravico do odškodnine!

»S strokovnimi sodelavci VZMD smo prepričani o nedopustnosti, da bi se »ustavo« trga finančnih instrumentov (ZTFI) - kompleksen in nosilen zakon s 562 členi - sprejemalo po nujnem postopku, po vrhu vsega pa v avgustovski vročici pogajanj o vladni koaliciji in formiranja nove vlade. S takšnim ravnanjem bi že ob samem začetku mandata novega sklica Državnega zbora RS ustvarjali upravičen dvom v resno in odgovorno delo poslancev in parlamentarnih strank - toliko bolj spričo številnih odprtih problemov in vprašljivih rešitev, ki jih povsem nov zakon prinaša, ter še zdaleč ne predstavljajo zgolj prenosa evropske Direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID II) v slovenski pravni red, še manj pa deklarirani cilj povečanja zaščite vlagateljev,« je opozoril Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, v pismu Vodjem poslanskih skupin, pred odločanjem na današnji seji Kolegija Predsednika Državnega zbora RS.

Danes je v Škofji Loki potekala skupščina družbe Loška komunala, d.d., ki se je je iz naslova delnic, vključenih v »Delniško OPORO« pri VZMD, udeležil tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ter zastopaj 1,18 % prisotnih glasov. Na skupščini družbe, ki ima 55 delničarjev, je bilo po pooblastilu prisotnih še 20 delničarjev tako, da je bilo skupno prisotnega 79,78 % kapitala z glasovalno pravico. Predsednik VZMD je med drugim podal nasprotni predlog, da se 747.870,00 €, od skupno 1.038.621,10 € bilančnega dobička, nameni za izplačilo dividend v višini 10,00 € bruto na delnico. Delničarji so najprej glasovali o nasprotnem predlogu VZMD, ki pa - ob 66,54 % VZDRŽANIH glasovih in 32,28 % glasovih PROTI - žal ni bil sprejet, za tem pa so soglasno potrdili prvotni predlog, po katerem bodo delničarji prejeli dividendo v višini 1,50 € bruto na delnico. Kot je pojasnilo vodstvo družbe je prvotno predlagana višina dividende enaka višini preteklih dividend, pri čemer je bilo pojasnjeno tudi, da družba opravlja gospodarsko javno službo na podlagi koncesij, a se večina od njih izteče že prihodnje leto. Opozorili so tudi na vpliv spremembe Ustave RS v povezavi s pitno vodo, zaradi česar se zastavlja vprašanje, ali bo družba tudi nadalje lahko opravljala dejavnost oskrbe s pitno vodo. Zaradi vsega naštetega je seveda vprašljiv obseg nadaljnjega poslovanja.