Žito je tokrat navedlo, da naj bi denarna odpravnina, ki so jo delničarji prejeli ob iztisnitvi/razlastitvi s strani Podravke, d.d., vključevala tudi dobiček za leto 2014. S slednjim se v VZMD nikakor ne strinjajo, saj je nasprotna stran, v okviru skupščine 19. 6. 2015, na izrecno vprašanje Predsednika VZMD, dala jasno vedeti, da prevzemna cena ne upošteva bilančnega dobička za leto 2014.

Žito se sklicuje tudi na dejstvo, da so določeni delničarji, ki so pristopili k postopkom v okviru VZMD, na sami skupščini preko pooblaščenca Rajka Stankovića, glasovali za ne-delitev dobička. Na omenjeno sporno vlogo Stankovića (kot »predstavnika malih delničarjev«, Predsednika Društva MDS in člana Nadzornega sveta Žita) so v VZMD opozorili že neposredno po zaključku skupščine. Ker tudi brez delničarjev, ki so za zastopanje na skupščini pooblastili Društvo MDS, tožeči delničarji še vedno zadostujejo kriterijem za vložitev izpodbojne tožbe, je za Žito zdaj sporno dejstvo, da vsi tožeči delničarji na skupščini niso tudi individualno napovedali izpodbojnih tožb.

Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, in odvetnik, mag. Blaž Strojan, sta vse navedbe odvetnikov Žita zavrnila ter vztrajala pri stališču, da bi družba ob dobrih rezultatih morala slediti svoji dividendi politiki oz. ob upoštevanju 399. člena ZGD izplačati vsaj zakonsko predvidene minimalne dividende v višini 4 % osnovnega kapitala. Slednje bi za družbo predstavljalo zgolj 590.614,72 €, oz. slabih 2,3 % predlanskega dobička.

Za konec v VZMD izpostavljajo, da je Žito, kot delničar družbe Mlinotest, d.d., v preteklosti že uspešno podajal predloge za izplačilo dividend, pri čemer se je prav tako skliceval na 399. člen ZGD.