V prihodnjih dveh dneh (v ponedeljek in torek) bosta skupščini Zavarovalnice Triglav in Petrola, na katerih bosta izvoljena nova nadzorna sveta družb. S tem v zvezi in nasploh spornimi postopki oblikovanja predlogov za sestavo nadzornih svetov in njihovih izvolitev so predsedniki vseh organov VZMD že 12. 3. 2009 na predsednika uprav KAD in SOD ter predsednika Vlade RS naslovili zaskrbljeno in kritično odprto pismo. Žal nanj VZMD doslej ni prejel nikakršnega odgovora ali pojasnila, so se pa v tem času toliko bolj potrdile bojazni in upravičenost opozoril iz pisma. Dodatno pa se je utemeljenost dolgotrajnih opozoril VZMD potrdila tudi v primeru Istrabenza, kjer se ignoranca do interesov malih delničarjev - po zadnji skupščini oz. izvolitvi novega nadzornega sveta ob ponovnem izigranju malih delničarjev - še stopnjuje. Tudi zato bo VZMD v prihodnjih dneh vsem poslancem Državnega zbora RS poslal predloge amandmajev k noveli ZGD-1C, ki jih Vlada RS žal ni upoštevala, in bi omogočili boljšo zaščito interesov, pravic in premoženja malih delničarjev.
V VZMD nas je izjemno presenetilo ter navdalo z resno zaskrbljenostjo ravnanje KAD in SOD pri oblikovanju predlogov za člane nadzornih svetov, posebej v primeru Petrola in Zavarovalnice Triglav - kakor o tem danes poročajo javna občila. Na domnevno usklajenih seznamih kandidatov namreč nikjer ni predstavnikov malih delničarjev oz. tega pomembnega segmenta lastniških struktur. Tako je sestava nadzornih svetov v celoti določena med največjimi delničarji - v primeru Petrola med KAD, SOD, Istrabenz, NLB in Perspektivo - kljub dejstvu, da je v Petrolu blizu 40.000 malih delničarjev, s skupno največjim (cca. 25 %) deležem. Takšna izvolitev bi močno spominjala na lanskoletno sporno izvolitev nadzornega sveta Nove KBM, d.d. (NKBM) - zoper katero VZMD vodi sodni postopek - ko mali delničarji v tej največji slovenski delniški družbi (preko 100.000 malih delničarjev) niso dobili niti enega predstavnika v nadzornem svetu, in sicer zaradi izglasovanja nasprotnega predloga SOD, ob podpori takratnih upravljavcev večinskega deleža (države) Republike Slovenije, ter navkljub dejstvu, da je »država« sama malim delničarjem (državljanom) prodala 25 % delež NKBM v tej prvi javni odprodaji dela lastniškega deleža države ter navkljub dejstvu, da je predsednik VZMD na skupščini zastopal 3.808 delničarjev in podal konstruktiven predlog za predstavnika malih delničarjev, kompetentna dr. Boruta Bratino in dr. Ludvika Toplaka. Učinek takšnega ravnanja in izigranega zaupanja državljanov/malih delničarjev se nenazadnje in gotovo vsaj deloma odraža tudi v gibanju cene delnice NKBM. Seveda se ob podobnih scenarijih lahko dogajanje, ki smo mu priče v primeru (delnice) NKBM, ponovi tudi v primerih drugih delniških družb. Pri tem želimo posebej opozoriti na izjemen pomen zaupanja vlagateljev v delnico, delniško družbo in njeno spoštovanje pravic delničarjev - toliko bolj v časih, ko ravno mali delničarji v največji meri predstavljajo stabilen segment lastniških struktur številnih delniških družb in se za množične prodaje zaenkrat praviloma niso odločali. Zato želimo v primeru postopkov za izvolitev nadzornega sveta Petrol, d.d., izpostaviti in opozoriti na sledeča prizadevanja in ravnanja. VZMD že vse od odstopa predsednika nadzornega sveta Petrol, d.d., dr. Jožeta Zagožna, v letu 2006 - ki je bil vsaj deloma povezan s postopki, ki jih je sprožil VZMD - argumentirano predlaga izvolitev predstavnika malih delničarjev - kompetentno strokovno avtoriteto dr. Mirana Mejaka. V tem času so se predstavniki VZMD organizirano udeleževali skupščin, pri čemer je npr. na zadnji skupščini Petrola predsednik VZMD zastopal 1.640 malih delničarjev. Predlog za izvolitev predstavnika malih delničarjev je VZMD tudi tokrat skladno s proceduro poslal na Nadzorni svet Petrola, ki pa ga je tokrat prvič sprejel in vključil v predlog Nadzornega sveta skupščini delničarjev. Poleg tega je VZMD že 16. 2. 2009 na KAD in SOD uradno poslal seznam potencialnih kandidatov za člane nadzornih svetov, ki bi lahko kompetentno predstavljali male delničarje, kakor ga je na svoji seji soglasno sprejela Komisija VZMD za izbor kandidatov za člane nadzornih svetov. Niti KAD niti SOD pa predlogov VZMD kot vse kaže nista upoštevala, s čimer malim delničarjem očitno odrekata vsakršno možnost sodelovanja v nadzornih svetih in pri soupravljanju družb. Tako moramo ob zadnjem ravnanju KAD-a in SOD-a žal ugotoviti, da so bila z domišljenimi dejanji podprta upanja VZMD in številnih malih delničarjev - da se bodo razmere na področju upravljanja družb v Republiki Sloveniji vendarle uredile oz. normalizirale - kot kaže prazna. Navkljub vse drugačnim obetom, zagotovilom in izjavam pristojnih ostaja praksa zaskrbljujoče nespremenjena, saj pomemben segment lastniške strukture v številnih delniških družbah, ki je v lasti malih delničarjev, še vedno nima možnosti soupravljati družb oz. vsaj nadzirati njihovega poslovanja ter ustrezno vplivati na usodo in perspektivo svoje naložbe oz. lastnine. Zato VZMD ne preostane drugega, kot da resno razmisli o pozivu malim delničarjem - teh je v Republiki Sloveniji še vedno preko 600.000 - da delnice prodajo oz. izstopijo iz družb, kjer jim niso omogočeni niti osnovni standardi urejenih ekonomij s področja upravljanja družb (corporate governance) in kjer ne morejo doseči ustreznega nadzora in vpliva. Spričo ignorantskega odnosa upravljavcev lastništva (države) Republike Slovenije oz. »paradržavnih skladov« KAD in SOD mali delničarji očitno res ne bodo imeli druge možnosti, kot da iz družb, kjer ne morejo doseči vsaj minimalnega vpliva ter udejanjati pravic iz lastništva delnic, izstopijo. Pri tem jim bo VZMD lahko pomagal pri maksimizaciji izstopne cene za njihove delnice npr. z oblikovanjem svežnjev delnic in prodaji takšnih paketov delnic najboljšemu ponudniku. Tudi na tem področju je bil VZMD v številnih dosedanjih primerih uspešen, le da se je doslej omejil na primere izstopa malih delničarjev iz manjših družb, ki so bile praktično že prevzete, zaradi česar prodaja po »pošteni ceni« ni bila mogoča brez delniškega sporazuma in organiziranja Sekcije v okviru VZMD. Sicer pa si je VZMD vselej - vsaj doslej - prizadeval za ohranitev oz. dvig števila malih delničarjev v Sloveniji ter vzpostavitev urejenega in prijaznega okolja za investitorje. Si ob zakonodaji, ki omogoča množične iztisnitve oz. razlastitve malih delničarjev po tekočem traku ter daleč od javnega interesa, zares tudi KAD in SOD želita Slovenijo brez malih delničarjev?! V pričakovanju resne obravnave in skorajšnjega odgovora Vas lepo pozdravljamo, predsednik Sveta VZMD dr. Miran Mejak predsednik Strokovnega sveta VZMD dr. Ludvik Toplak Predsednik VZMD mag. Kristjan Verbič