Bistvo pritožbe je dejstvo, da gre v spornem primeru vpisa članov nadzornega sveta v sodni register za deklaratoren vpis, ki sam po sebi ne ustvarja pravnih posledic. Sodnemu registru je bil v prvostopenjskem postopku predložen notarski zapis skupščine, ki je javna listina. V takšnih primerih bi moralo registrsko sodišče predlagan vpis izvesti. Morda bi v takšnem primeru sodišče lahko postopek tudi prekinilo do rešitve spora, nikakor pa ni v pristojnosti registrskega sodišča, da o sporu kakorkoli vsebinsko odloča. Prav to pa je napačno storilo prvostopenjsko sodišče. VZMD meni, da v primeru deklaratornih vpisov registrsko sodišče samo sploh ne sme reševati predhodnih vprašanj. Sicer v zadnjem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa piše, da postopka ni mogoče prekiniti zato, ker gre za vpis deklaratorne narave. Po mnenju VZMD to pomeni kvečjemu, da je potrebno vpis izvesti.

V konkretnem primeru je pri istem sodišču pri oddelku gospodarskih sporov že vložena tožba na ugotovitev ničnosti in se postopek vodi pod opr. št Pg 608/2009. Registrsko sodišče je bilo o tem obveščeno. VZMD meni, da je isto pravno vprašanje sedaj predmet sodne presoje v dveh postopkih (Pg 608/2009 in Srg 22307/2009), kar na podlagi drugega odstavka 33. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg) ni pravilno. Registrsko sodišče bi se v tem postopku moralo omejiti na formalno presojo, o vsebinski presoji pa naj odloči sodišče v postopku Pg 608/2009. Ob tem je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da so formalni pogoji za vpis izpolnjeni, ker je predložena ustrezna listina (notarski zapis skupščine notarja Mira Bregarja SV 533/2009) in ga je predlagal upravičen predlagatelj.

Drugače bi bilo v primeru, če bi šlo za konstitutivni vpis (kot gre na primer pri povečanju osnovnega kapitala), kjer mora registrsko sodišče vsebinsko presojo temeljito opraviti. Konstitutivni vpis namreč prinaša pravne posledice, zato je v smislu četrte točke 34. člena ZSReg materialno pravni preizkus registrskega sodišča širši, vendar še vedno ožji od preizkusa sodišča v pravdnem postopku. Vendar pa vprašanje konstitutivnega vpisa v konkretnem primeru ni relevantno, ker gre tu za deklaratorni vpis.

Vendar tudi če drugostopenjsko sodišče zgornjim trditvam ne bi sledilo, VZMD zatrjuje, da tudi materialnopravni pogoji za zavrnitev predlaganega vpisa niso podani. Prvostopenjsko sodišče zavrnitev namreč utemeljuje s sledečimi razlogi:
- da se je skupščina odvijala na stopnicah pred zaklenjenimi vrati Kulturnega centra Laško,
- da skupščine ni otvorila uprava,
- da je ni vodil odvetnik Stojan Zdolšek,
- da ni prisostvovala notarka Katja Fink iz Celja in
- da iz zapisnika ni razvidno, da bi kdo ugotavljal obstoj posebnih pogojev za udeležbo in uresničevanje glasovalnih pravic na skupščini.

Vse navedeno sicer drži, vendar pa to ne predstavlja razloga za ugotovitev ničnosti skupščine.
VZMD namreč že ves čas zatrjuje, da je skupščino sklicala uprava, ki pa se skupščine ni udeležila, zato so jo pravilno izvedli delničarji sami. Glede na to, da je skupščino sklicala uprava družbe in glede na to, da je bila skupščina izvedena na podlagi sklica s strani uprave in glede na to, da je bil prisoten notar Miro Bregar, so izpolnjeni vsi pogoji za veljavno izvedbo skupščine.

Delničarji, ki so skupščino izvedli, so v dani situaciji storili vse, kar je bilo v njihovi moči. Preko brezžične internetne povezave so preverili stanje v delniški knjigi pri KDD in zagotovili, da so na skupščini navzoči le delničarji, ki so vpisani v KDD, kar je razvidno tudi iz zapisnika skupščine, ki se nahaja v sodnem registru. Stanja prijav na skupščini pa po krivdi uprave tožene stranke niso mogli preverjati, ker je s tem podatkom razpolagala le uprava, ki pa je na sklicano skupščino ni bilo. Dejstvo pa je, da glasovanje nekoga, ki je delničar, vendar pa ni pravilno prijavljen, ni ničnostni razlog. Sistem predhodnega prijavljanja udeležbe je namreč namenjen upravi družbe, da lahko zagotovi dovolj veliko dvorano in pravica uprave je, da neprijavljenega delničarja ne spusti na skupščino, če pa to vseeno stori, ne gre za ničnost.

Predlagatelj se sicer strinja, da sklicatelj skupščine (uprava) lahko le-to tudi prekliče, vendar v konkretnem primeru preklic ni bil pravilno izveden in poskus preklica pomeni poskus zlorabe pravice do preklica, ki jo sicer uprava nesporno ima. Za zlorabo pa gre zato, ker za preklic ni bilo nobenega razumnega razloga. Edini razlog za preklic je bil v tem, da je upravi (ki je bila povezana s takratnim največjim delničarjem Infond holding, d.d.) grozilo preglasovanje - tudi zaradi pooblastila tretjega največjega delničarja Pivovarne Laško Skagen Kon-Tiki Verdipapirfond (5,65 %), ki ga je imel VZMD oz. njegov zakoniti zastopnik. Tak razlog pa je očitno nemoralen in pomeni zlorabo pravice zaradi neenakomernega obravnavanja delničarjev, kar je v nasprotju s temeljnimi načeli ZGD, kar bi prvostopenjsko sodišče moralo upoštevati oziroma je glede tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje in bi pred izdajo sedaj izpodbijane odločbe moralo vsaj razpisati narok zaradi ugotovitve spornih dejstev.

S tem, ko je uprava zlorabila svojo pravico do preklica skupščine, je povzročila tudi odsotnost uprave, odsotnost notarke Katje Fink in odsotnost odvetnika Stojana Zdolška, zato to ni in ne more biti razlog za zavrnitev sedaj spornega vpisa v sodni register, saj je ta razlog povzročila uprava subjekta vpisa in se sedaj ne more sklicevati na napako, ki jo je s svojim protipravnim ravnanjem sama povzročila.

Pri tem je posebej pomembno še dodatno dejstvo in sicer, da je na podlagi sklica skupščine, ki ga je izvedla uprava družbe, delničar Kapitalska družba, d.d., podal predlog za razširitev dnevnega reda skupščine, kar je uprava družbe tudi sprejela in razširjen dnevni red dne 8. 5. 2009 objavila. S trenutkom objave razširjenega dnevnega reda pa je delničar Kapitalska družba, d.d., postal sosklicatelj skupščine in bi za veljaven preklic bilo najmanj kar je potrebno tudi soglasje sosklicatelja. Takšnega soglasja pa uprava ob preklicu ni imela.

Glede 34. člena ZSReg VZMD meni, da so izpolnjeni vsi formalni pogoji iz prve do tretje točke prvega odstavka 34. člena. Materialnopravne predpostavke iz četrte točke prvega odstavka 34. člena ZSReg pa je, kot že zgoraj opisano, prvostopenjsko sodišče napačno presodilo. Bistvena napaka prvostopenjskega sodišča je v tem, da obravnava pravico do sklica skupščine, pri čemer je nedvomno, da je skupščino sklicala uprava in ne VZMD. Napačna pa je ugotovitev glede pravilnega preklica sporne skupščine. Poleg že zgoraj obrazloženega namreč preklic ni bil pravilen tudi zato, ker mora biti skupščina preklicana na enak način kot je bila sklicana, razen če za odstop od tega pravila obstojijo posebej utemeljeni razlogi. Skupščina je bila sklicana preko objave na sistemu SEONET in preklic je bil na SEONETu objavljen po tem, ko se je skupščina že začela in tik preden se je končala (skupščina se je začela ob 13.40 uri, preklic skupščine pa je bil na SEONET-u objavljen ob 14.33 uri). Povprečno skrbna uprava bi lahko zagotovila objavo na SEONET-u že pred začetkom skupščine, pa uprava družbe niti tega ni storila. Preklic skupščine, nalepljen na vrata, brez podpisa in štampiljke, po mnenju VZMD ni veljaven, tudi zato, ker se je uprava skrivala za zaklenjenimi vrati in bi lahko to napako sanirala tako, da bi se pojavila na stopnicah in bi zbranim delničarjem povedala za kaj gre, ne glede na to, da po mnenju VZMD ni imela razumnega razloga za preklic. Takšna objava preklica (z nepodpisanim listkom na vratih) je tudi v nasprotju s 35. členom statuta družbe. Pa tudi, če bi preklic bil pravilen, pritožnik upravi družbe očita zlorabo pravice do preklica zaradi vmešavanja v problem preglasovanja na skupščini, ki ni v pristojnosti uprave, zato preklic v nobenem primeru ni pravno veljaven.

Posnetek poteka 15. skupščine Pivovarne Laško, d.d., si lahko ogledate tukaj.