Glede na včerajšnji - v marsičem bizaren - razplet 16. skupščine družbe Istrabenz v nadaljevanju ponovno objavljamo protest in poziv, ki ga je VZMD poslal in objavil tri dni po sklicu skupščine, dne 29. 4. 2010. V VZMD so namreč z odobravanjem sprejeli razširitev dnevnega reda, ki jo je štiri dni za omenjenim protestom in pozivom, dne 3. 5. 2010, predlagalo Društvo malih delničarjev MDS, podprl pa največji (32 %) delničar Istrabenza (Petrol, d.d.), s čimer je bil tudi dosežen pogoj (kapitalski delež) za dejansko razširitev dnevnega reda skupščine z novo točko: Imenovanje posebnega revizorja in vložitev tožbe za povrnitev škode.

Že ob objavi obeh predlaganih sklepov nove točke tako razširjenega dnevnega reda, so strokovni sodelavci VZMD opazili, da sta predlagana sklepa pravno-formalno neustrezna ter da bi ju bilo tudi v primeru potrditve na skupščini praktično nemogoče realizirati. Zato so v VZMD pričakovali, da bodo predlagatelji oba sklepa korigirali in dopolnili na sami skupščini. Žal pa so se v kontekstu razširjenega dnevnega reda kar vrstili prejkoslej bizarni dogodki.

Že ob začetku skupščine je bilo namreč sporočeno, da predlagatelji umikajo 2. sklep dodatne točke dnevnega reda (vložitev tožbe za povrnitev škode, ki sta jo družbi povzročila nekdanji predsednik uprave Igor Bavčar in nekdanji predsednik nadzornega sveta Janko Kosmina), medtem ko je član Društva MDS Franc Žitnik vložil nasprotni predlog na 1. sklep dodatne točke dnevnega reda (imenovanje posebnega revizorja) ter pooblastil člana Izvršnega odbora Društva MDS Gorana Šibića, da predstavi omenjeni nasprotni predlog, vendar je slednji na skupščini pooblastil predsednika Društva MDS Rajka Stankovića, da skupščini predstavi obsežen nasprotni predlog. Da bi bila mera polna, je ključni so-predlagatelj razširjenega dnevnega reda Petrol, d.d., ki ga je zastopala članica uprave Mariča Lah, nazadnje odrekel podporo »lastnemu« predlogu.

Tako ni bil sprejet noben sklep, predlagan v okviru dodatne točke dnevnega reda…

 

V VZMD z ogorčenjem ugotavljajo, da Nominacijski odbori, ki se vse pogosteje opredeljujejo kot merodajni in odločilni organi pri odločanju o sestavi nadzornih svetov, praviloma niti nimajo primerno urejenega statusa in sestave, še manj pa imajo ustrezno izoblikovana merila in kriterije, po katerih bi obravnavali in sprejemali odločitve o bržčas najpomembnejšem elementu upravljanja delniških družb. Vloga Nominacijskih odborov (NO) je v konkretni praksi daleč - pogosto pa prav nasprotna - od želja in deklaracij o večji transparentnosti in strokovnosti, ki so se razlegale od začetku lanskega leta, vse od najave Kodeksa korporativnega upravljanja Kapitalske družbe (KAD) ter tam predvidenih Nominacijskih odborov in vloge Kadrovsko-akreditacijskega sveta pri Vladi Republike Slovenije (KAS).

Preberite več:

Več prispevkov