V okviru 7-dnevnega roka od sklica skupščine je VZMD v petek, 28. 5. 2010, vložil nasprotni predlog k predlogu sklepa 3.1, kot sta ga predlagala uprava in nadzorni svet družbe Nova Kreditna banka Maribor, d.d. (NKBM). Z njim VZMD predlaga delitev praktično celotnega bilančnega dobička med delničarje, torej dividendo 0,11 EUR bruto na delnico. Tako bi celoten znesek namenjen dividendam znašal 2.869.017,69 EUR, kar z vidika ustvarjenega celotnega dobička družbe v letu 2009 (12.146.762,73 EUR) nikakor ni veliko.

»V VZMD smo mnenja, da bi bilo smiselno v težkem letu dividende kvečjemu povišati, ne pa ukinjati. K takšnemu ravnanju smo tudi sicer pozvali upravljavce in predstavnike gospodarskih družb v Republiki Sloveniji, ki so v podobnih okoliščinah zmožne slediti in presegati začrtane dividendne politike ter višine izplačanih dividend v preteklih letih. V VZMD ugotavljamo, da je NKBM poslovala nad povprečjem bančnega sektorja. Delničarji so imeli, posebej glede na udeležbo pri javni prodaji delnic in dokapitalizacijo, v zadnjih dveh letih precejšnje kapitalske izgube. Poleg tega so delničarji - glede na Prospekt ponudbe delnic Nove KBM javnosti - upravičeno lahko računali, da bodo dobili izplačane dividende v višini 30 % čistega dobička, kar bi za leto 2009 znašalo 3.644.028,82 EUR,« je predlog utemeljil predsednik VZMD.

Ob tem v VZMD izpostavljajo, da ima NKBM preko 102.400 malih delničarjev, ki jim - zlasti v težjih časih in okoliščinah zaostrenih gospodarskih razmer - prejemki v obliki dividend pomenijo še neprimerno več kot sicer. Nova KBM je v preteklih letih izplačevala sorazmerno nizke dividende, preostale ustvarjene dobičke - oziroma njihov dobršen del pa praviloma namenjala rezervam. Poleg tega upravičena želja NKBM, da ohrani kapitalsko ustreznost v višini od 9 do 10 %, ne ogroža postavljenega cilja in izpolnitve zaveze iz Prospekta.

Sprejem nasprotnega predloga VZMD bi delničarjem, posebej malim, vsekakor veliko pomenil in hkrati utrdil prepričanje, da družba Nova KBM ter država Republika Slovenija, kot njen večinski lastnik (41,5 %), razumejo tudi položaj malih delničarjev ter ceni njihovo pomembno in stabilno prisotnost v lastniški strukturi družbe. Hkrati bi to imelo pozitiven vpliv tudi na udeležbo malih delničarjev pri morebitnih novih dokapitalizacijah banke.