Danes je na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu potekal že drugi narok (prvi je bil 3. 11. 2009) zaradi sodnega preizkusa denarne odpravnine, izplačane ob iztisnitvi malih delničarjev iz družbe SGP Kograd-Igem Dravograd, d.d., ki jo vodi direktor Oto Brglez. Sporno iztisnitev oz. prenos vseh delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja je na skupščini 24. 2. 2009 predlagal in sprejel glavni delničar (94,18 %) Igem, inženiring, gradbeništvo, ekologija, marketing, d.o.o., ki jo vodi direktor Tomaž Ročnik. Slednji se je - izrazito nejevoljen - naroka udeležil z odvetnikom Stanislavom Rosensteinom, sicer pa je g. Ročnik dokaj razvpit kot brat predsednice uprave Probanke, d.d., Romane Pajenk ter kot 15. na lestvici najbogatejših Slovencev 2009 revije Manager, saj ima v neposredni lasti Imponia Group, Igem, Fraktal Consulting, Fortis 3000, 77 % družbe Stroj in 80 % družbe Millcom Skupina, posredno pa SGP Kograd, PUP Velenje, Fraktal Consulting, Toming Consulting, Klasje Celje, PPS Pekarne Ptuj, Presto, Hypos, 40 % Stavbarja Gradenj in Stavbarja iz Lendave. VZMD se je z g. Ročnikom (pa tudi g. Brglezem in g. Rosensteinom) med drugim soočil tudi pri spornem prevzemu LIP Radomlje, d.d., ki je sicer perspektivno družbo pripeljal na rob propada, nazadnje pa ob prav tako sporni iztisnitvi delničarjev iz družbe Swaty, d.d., s strani Avtotehne, d.d., katero lastniško obvladuje management skupaj z g. Ročnikom. V slednjem primeru je VZMD preko predstavnikov Sekcije Swaty tudi sprožil sodni preizkus denarne odpravnine - podobno kot v primeru družbe SGP Kograd-Igem, kjer je VZMD - preko predstavnice Sekcije Kograd-Igem Mete Zajc Pogorelčnik in odvetniške družbe - Sodišču podal predlog za sodni preizkus denarne odpravnine. Strokovni sodelavci VZMD in predstavnica Sekcije so namreč prepričani, da je denarna odpravnina v višini 10,35 EUR za delnico občutno prenizka, saj ne upošteva premoženjskega in profitnega stanja družbe. V predlogu sodišču med drugim izpostavljajo, da je revidirana konsolidirana knjigovodska (bilančna) vrednost delnice 31. 12. 2007 znašala 26,09 EUR, kar je 152 % več od izplačane odpravnine, ter dejstvo, da je družba v letu 2007 ustvarila 5,87 mio EUR čistega dobička za večinskega lastnika, kar znaša 13,50 EUR čistega dobička na delnico. Tako je že na podlagi javno dostopnih podatkov možno s precejšnjo zanesljivostjo ugotoviti, da je dejanska vrednost delnice družbe preko 45 EUR na delnico. Sledi zgovorno poročilo VZMD.TV

V leto 2006 segajo utemeljena in intenzivna prizadevanja VZMD, da bi devetčlanski nadzorni svet družbe Petrol, d.d., vključeval vsaj enega člana, ki bi avtonomno, strokovno in kredibilno predstavljal male delničarje oz. odražal ta pomemben segment lastniške strukture. V lastniški strukturi družbe Petrol je namreč blizu 40.000 malih delničarjev, ki imajo skupaj v lasti preko 25 % vseh delnic družbe, vendar jim je onemogočena ustrezna participacija pri nadzoru in upravljanju. Zato se je Komisija VZMD za izbor kandidatov za člane nadzornih svetov nemudoma odzvala na uradno sporočilo, z dne 15. 3. 2010 - o nepreklicnem odstopu člana nadzornega sveta družbe Petrol g. Tomaža Berločnika, s takojšnjim učinkom - ter na včerajšnji 5. seji sprejela odločitev, da za novega člana nadzornega sveta družbe Petrol (ponovno) predlaga nesporno strokovno avtoriteto - dr. Mirana Mejaka. Omenjeni predlog je predsednik VZMD danes poslal nadzornemu svetu družbe Petrol, ob tem pa izrazili pričakovanje, da »bo izvolitev novega nadzornika vključena na dnevni red prihodnje 20. skupščine, predvidene v začetku maja,« ter upanje, da »mali delničarji tokrat vendarle lahko računajo na odločilno podporo upravljavcev državnega premoženja oz. treh ključnih lastnikov (SOD, KAD in NLB) s preko 38 % deležem v lastniški strukturi«. Sicer se v VZMD - njihovi predstavniki se organizirano udeležujejo skupščin Petrola vse od 15. skupščine (10. 5. 2006) - z veliko mero zaskrbljenosti sprašujejo, kakšni pretresi, krize in osip delničarjev se bodo še morali dogoditi, da bo tudi z vidika pravic in interesov malih delničarjev Petrola prišlo do uveljavitve standardov in kulture upravljanja družb, kakršna je samoumevna v urejenih ekonomijah, na kar Slovenijo nenazadnje vse resneje opozarjajo tudi predstavniki OECD.