Iskraemeco in usoda 1600 zaposlenih ~f7' ončna usoda kranjskega Iskraemeca se f~ ni uiana. Bodo družbo rešili s svežiin M. . denarjem (2,7 milijarde tolarjev), ki ga nujno potrebuje za preživetje, za nadaljnji obstoj, ohranitev delovnih mest in nadaljevanje proiz.vodnje? Tik pred zacetkom kolektivnih dopustov, na katere so delavci te družhe včasih odhajali brez, skrbi, se negotovost povecuje za upravo in w zaposlene, medtem ko lastniki se vedno niso povedali nič dokoncnega. Tako wpletene zgodhe, kotje ta 0 prihodnosti kranjskega Iskraemeca, dnižbe w izdelovanje stevcev elektricne energije s tisoc seststo z.aposlenimi, na Gorenjskem kljub umiranju stevilnih tekstilnih in cevtjarskih podjetij še ni bilo.
Prisilna poravnava Vse skupaj se je vsaj zajavnost zcičelo februarja letos, ko seje vodstvo mocno zadolženega Iskraemeca odločilo z.a prisilno poravnavo, ki naj bi bila po njihovem mnenju zarcidi prezadolz.enosti, tani so imeli 3,3 milijarde tolarjev dolga, edini iz.hod iz kriz.e. A s to odločitvijo seje vse skupaj šele z.ačelo. Izkazalo seje, da je ta nekdaj tako uspesna kranjska druzba in paradni konj slovenske elektroindustrije že dolgo v tezavah. Zanje so vedeli redki, slutnja pa je obhajala že mnoge. Prvičje imel Iskraemeco negativen denarni tok ze leta 2001. Vzrok z.a izgubo, ki je nastala leta 2004, pa je bil v rasti nakupnih cen iiajpomembnejsih surovin. Iskraemeco se je znasel v težavah prav zaradi hitrega razvoja in digitalizcicije na svetovnem trgu števcev elektricne energije. Drugi proizvajalci sn ga prehitevali m prehiteli. Prehod z mehanske nu digitalno tehnologijo je hil wto zu Iskraemeco hitrejsi in predvsem zelo zelo drag. Za razvoj novih genemcij stevcev bi Iskraemeco na dve leti potreboval okoli 20 inilijonuv evrov razvojnega denarja. Denar w nujno prestruktunranje je iskal pri bankah, iiajemali so posojila. Nujveč posojila je Iskraemecu odobrila Gorenjska banka, ki je svoje posojilo dobro zavarovalti. Ko se muje dokončno zalomilo, banke niso bile več priprdvljene sodelovuti. Dolgovi so narascali. Iskraemecn je. vso pomlad nujno potreboval svez denar, a mosnje do zdaj ni prinesel nihce. Medtem ko sije uprava prizadevala z.a prisilno poravnavo in trdila, da je le to iz.hod iz stiske, .10 upniki menili povsem druguče. To se je izkazalu tudi na naroku za ustavitev prisilne poravnave, ki so ga predlagali mocan upnik Iskra Mehanizmi in banke iipnice, ki so se, četudi pogosto vsaka na svojem bregu, v tokratni zgodbi Iskraemeca povezcile. Upniki so numreč nu naroku z.atrjevali, da je prisilna poravnava nepotrebna, in opozarjali na povsem drugacne finančne kcizalnike, s kakrsnimije operirala uprava Iskraerneca. Zato se je kranjsko okrožno sodisče junija odločilo, da narok preloii. Upruva Iskraemeca je bila neprepričljiva, upniki pa so zatrjevali, da hi bila prav prisilna poravnava zanje največje oskodovanje. Po novem nacrtu financne reorgunizacije pa naj bi bile banke upnice stoodstotno poplacane. Dokapitalizacija Iskraemeco lahko resi le nov denar, ki mu bo pomagal preziveti, ohranili prmzvodnjo, poplacati dobavite.lje in ohramti posle, ki jih vfiaj na trgih Skandinuvije z Iskraemecom ne sklepajo več. Zuto je uprava Iskraemeca pospeseno iskala partnerja, ki hi bil pripruvljen vloziti 2,7 milijarde lolurjev sveiega denarja. Na koncu je na situ ostalo celjsko trgovsko podjetje Engrotits, kije svojo vizijo dulgoročnega razvoja podjetja, z dopolnjevanjem svoje dejavnosti tudi na trgih stevcev, resno podkrepil z. nakazilom. 2,7 milijarde na račun podjelja. A le nekaj dni po nakazilu skupščinci lastnikov ni potrdila Engrotuševe namere. Boj med lastniki Iskraemeca je nenehno v ozadju, kjer •>e prepletajo niti in nitke, povez.ane z lustnistvom in .<, Stevilnimi kombi.nacijami, ki pa razen ugibanj se niso prisle v juvnost. Iskraemeco je ena redkih druzb, kjerje večinska lastnica druzba pooblasčenka, uradno Družba za upruvljanje in svetovanje, ki obvladiije 51 odstotkov kapitala m naj bi. imelti kot močna lastnica tudi močan vpliv na upravo. Druga dva 36-odstotna lastnika pa sta paradrz.avna sklada Kapifalska in Slovenska odskodninska druz.bu, manjsi delez inia tudi druzha KD Hotding. Prciv paradržavna sklada sta na junijski skupscmi o dokapitalizaciji odločno naspmfovula Engrotušu, na sami malih delničarjev, povezanih v Druzbo pooblasčenko, zaradi izgube večinskega lastništva postal mrtev kapital. Nekateri rnali delničarji že napovedujejo toibo proti paradrzavnima skladoma na evropskem sodisču v Bruslju. Prepričani so namrec, da sta oba, KAD in SOD, s svojim predlogom. na junijski skupsčini, ki ni bil v skladu z zakonom, razvrednottla premoženje delničarjev. Ohenem pa sta ponudila dokapitalizacijo pod enakimi pogoji kot Engrotus. Aljana Jocif, Radio Slovenija
Medij: Svobodna misel
Avtorji: Jocif Aljana
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 28. 07. 2006
Stran: 26
