MAJA GRGIČ Koje vlada v začetku letosnjega marca dobro polovicoSlovenske industrije jekla (Sij) prodala ruski skupini Koks,razen posameznih dvomov o višini kupnine in zahtevahmalih delničarjev s Koroške ni bilo slišati večjih kritik tegaposla. Skoraj deset mesecev potem pa seje dvignil pravivihar. Nekateri opozicijski poslanci želijo spreminjati stareželezarske zakone, zahtevajo ustanovitev preiskovalne komisije inrazkritje prodajne pogodbe ter nasploh očitajo, daje

bilposel slab,zgrešen in celo korumpiran. Sevedaje upravičen vsak dvom, če gre zazaščito interesov davkoplačevalcev in malih delničarjev, a se vendarni mogoče znebiti vtisa, daje veter tudi tokrat, kakorpri mnogihprejšnjihjeklarskih prodajah, namenjen predvsem predvolilnemunabiranju glasov.Sedanji program privatizacije Sija, kije predvideval prodajoholdinga, in neposameznih družbje vlada sprejela že konec leta2005 i'n takrat razen osamljenih lastovk ni nihče dvomil o ustreznostitega koncepta. Celo Družba pooblaščenka Ravne (DPR), ki zdaj tudi stožbo proti drzavi zahteva petinski delež v Metalu m Nožih, seje natoodzvala šele sredi leta 2006. Tudi zakon o privatizaciji Slovenskihželezarn, ki notranjim lastnikom omogoča, da ob prodaji hčerinskihjeklarskih družb pridobijo petinski delez, velja ze od leta 1998.Sprejela ga je takratna vlada pod vodstvom LDS. Zdaj, ko je prodajaSija ze izpeljana, pa so prav nekdanji člani LDS (zdaj poslanci SD)predlagali spremembo zakona, po kateri bi bili nekdanji in sedanjizelezarji dopetinskega deleža upravičeni tudi pri prodaji na ravniholdinga. Zakon te možnosti prej, nenavadno, sploh ni vseboval,čeprav je predvideval tudiprodajo delnic holdinga.Da je lahko povezava s Koksom za Sij uspesna, je ob prodaji sodilavečina poznavalcev jeklarske stroke, in to kažejo tudi dobri letošnjirezultati Sija. S tempovezani očitki opozicije, zakaj seje Sijprodajal včasu konjunkture, pa so naravnost presenetljivi, saj je prejšnja vladaprodajo jeklarskih družb leta 2003 ustavila prav zaradi slabihrazmer najeklarskem trgu.Pomisleki glede cene so seveda vselej upravičeni, saj so železarnesanirali davkoplačevalci in. zaposleni. A kupecje bil izbran napodlagi mednarodnegajavnega razpisa in trgjepokazal, kolikoje biltakrat ob drugih zavezah o naložbah, razvoju in zaposlenihpripravljen odštetiza dobro polovico Sija. Po vladnih podatkih soRusi ponudili največ, in sicer 105 milijonov evrov, na spletni straniKoksapaje bilo do nedavna navedenojoo milijonov. Kolikšnaje bilaresnična cena in alije šlo pri stevilki na spletu res zgolj za površnostpriprevodu, kakor trdi gospodarski minister, bo verjetno razjasnilonapovedano razkritje kupoprodajne pogodbe.Malih delničarjev z Raven razgrnitev tepogodbe verjetno ne bozadovoljila in bodopravico do deležev v hčerinskih družbah oziromaodškodnino še naprej terjali na sodišču. Morebitipa bi na vpogled vpogodbo lahko počakali tisti, ki zdaj brezglavo vztrajajo priustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije o prodaji Sija.Navsezadnje tudi takšne komisije davkoplačevalce nekaj stanejo.



Medij: Delo
Avtorji: Grgič Maja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Mnenja
Datum: 21. 12. 2007
Stran: 5