Prevzemi in nejavna podjetja Zakon o prevzemih bo veljal le za tista nejavna podjetja, ki imajo vsaj milijardo tolarjev osnovnega in ne celotnega kapitala - Vzdružen.ju malih delničarjev zadovoljni LJUBLJANA - Eden od temeljnih namenov novega zakona o prevzemih, ki je začel veljati prejšni petek, je zaščita manjšinskih delničarjev. Temu lepemu namenu naj bi pot trasirala tudi velika novost, po kateri bo zakon veljal ne le zajavna podjetja, ampaktudi nejavna, ki imajo vsaj 250 delničarjev in milijardo tolarjev osnovnega kapitala. Po ocenah poznavalcev so bila namreč lahko izigravanja malih ali manjšinskih delničarjev v neborznih podjetjih še toliko večja.
Spomnimo ob tem, da so zahteve, po katerih naj bi bila prevzemnemu zakonu podvržena tudi neborzna podjetja, v zadnjih letih kar nekajkrat oživele, a bile potem tudi tiho, a spretno umaknjene. Tako je eno takšnih sprememb predvideval tudi predlog spremenjena prevzemnega zakona, ki sta ga v času vlade Toneta Ropa predlagala takratna gospodarska mimstnca Tea Petnn m finančm minister Dušan Mramor. Zanimivo je, da je bil ta, tri leta stari predlog radikalnejši od zdaj sprejetih določb, kar zadeva nejavna podjetja. Predvideval je namreč, da bi prevzemna zakonodaja morala veljati tudi za podjetja, ki imajo najmanj 250 delničarjev in najmanj milijardo tolarjev celotnega kapitala. Po takratni razlagi je namreč bilo MATEJ LAHOVNIK- Največ nepravilnosti pri prevzemih je v podjetjih, ki niso na borzi. tako določilo potrebno, saj so vrednostae papirje v takšnih podjetjih pridobivali tudi člani uprav in nadzomih svetov. In v obrazložitvi k predlogu tega člena so predlagatelji takrat zapisali: »V dosedanji praksi se je pokazalo, da nereguliranje tega področja dopušča možnost izvedbe odkupov delnic s strani menedžmenta, ki ni izvedeno ria dovolj pregleden način in ne upošteva doseženih standardov varstva manjšinskih delničarjev.« Zdaj so končno prevzemnemu zakonu zavezana tudi večja nejavna podjetja. Prvo merilo, število najmanj 250 delničarjev, je ostalo enako kot v omenjenem tri leta starem propadlem predlogu. Drugo merilo, milijarda tolarjev celotnega kapitala pa ne, saj je po novem dovolj le milijarda osnovnega kapitala; Dr. Matej Lahovnik, poslanec LDS, prej gospodarski minister, pravi: »To je zelo pomembna sprememba, čeprav bi bilo bolje in učinkoviteje, če bi zakon zahteval mibjardo celotaega kapitala. Ker pa bo veljal le za tista nejavna podjetja, ki imajo milijardo osnovnega kapitala, pomeni, da bo veljal le za največja podjetja. Dejstvo paje, da se daleč največ nepravilnosti dogaja na sivem trgu pri manjših in srednje velikih neborznih (nejav- nih) podjetjih, kjer so nepregledni menedžerski odkupi, notranji ali celo zunanji, najlažje izvedljivi. Tu lahko prihaja do največjih zlorab malih delničarjev.o Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev, pravi: »V združenju pozdravljamo pristop in način, s katerim je vlada oziroma ministrstvo za gospodarstvo pokazalo ustrezen in zrelejši odnos do problematike malih delničaijev. Naše združenje je bilo s svojo strokovno predstavnico povabljeno v skupino za pripravo zakona o prevzemih. Večina naših predlogov je bila upoštevana in sprejeta.« SlLVA ČEH Kakor so nam za Delo FTpojasnili v Pivovarni Laško, sodi po njihovi oceni med nedorečene in celo ustavno sporne 8. člen zakona, ki govori o statusu povezanih oseb ob prevzemih. In v Laškem samo upajo, da bo zakonodajalec te nedorečenosti in odprta vprašanja uredil s podzakonskimi predpisi. Ali bi potemtakem lahko razumeli, da Laščani že napovedujejo morebitni ustavni spor oziroma presojo ustavnosti tega člena? Včeraj so nam odgovorili: »Pivovarna Laškoje svoj komentar glede zakona o prevzemih že podala. V tem trenutku nadaljnjih aktivnosti na tem področju ne načrtujemo.« Kakorkoli, očitno bo 8. člen novega zakona o prevzemih, lahko bi rekli »člen povezanih oseb«, še odmeval. Izpostavljajo ga tudi v Savi Kranj, ko nam odgovarjajo: »Po našem mnenjujeglavna pomanjkljivost zakona predvsem nedorečenost v delu, ki govori o osebah, ki domnevno usklajeno delujejo, vendar pa naj bi ta del po napovedih uredili s podzakonskimi prepisi.«
Medij: Delo
Avtorji: Čeh Silva
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 17. 08. 2006
Stran: 8
