vendar, ko nekdo kupi delnice, dobi izpisek, vkaterem stoji črno na belem, da jih je kupil. Todačeje nekdo nekaj kupil,je to njegova last inje stvarnjegove odločitve, če in kdaj bo to prodal. Zadevaje se toliko bolj resna, saj mora ob prodaji plačatidavek od kapitalskega dobička. Ta davek pa sevsakih pet let zmanjša za 5 % in tako po dvajsetihletih doseze ničlo. S tem da država dopušča izti-snitev delničarja, mu ne odvzame samo pravicerazpolagati s tem, karje kupil (lastnino?), ampakga celo prisili, da mora plačati polni 20-odstotnidavek, čepravje delničar nameraval obdržati del-nice toliko časa, da bi bil upravičen do zmanjšane-ga davka. S stališca delničarjaje iztisnitev defac-to prisilna razlastitev. Delnice so namreč delež ne-česa stvarnega, namreč podjetja, skupaj z vsemipripadajočimi nepremičninami. Ena delnica po-meni en delež, tisoč delnic pa tisoč deležev. Vsakadelnica sama zase pa je enakovredna kateri kolidrugi istovrstni delnici. Nobenega opravičljivegarazloga ne vidim, zakaj bi nekdo, ki si je pridobilvec kot 90 % delnic, smel imeti pravico, da z eno-stranskim aktom iztisne preostale delničarje.Seveda pa stoji taksno razmisljanje na naivnemdojemanju stvarnosti.Ta je namreč zadnjih 15 let taka, da v vseh se-gmentih omogoča bogatenjeprivilegiranega slojaIjudi, ne glede na to, ali si to s stvarno poslovnouspešnostjo res zaslužijo. Vsi zakoni in praksa sotemu prilagojeni.Ena takšnihpogruntavščinje t. i. menedžerski od-kup. Določena skupina Ijudi dobi bančno posojilo,7.0. katero zastavi delnice, kijih dejansko sploh senima, ampakjih bo s pridobljenim posojilom šelekupila! Ampak, če lahko delnice zastavi, so ven-darle lastnina! Torejje iztisnitev delničarjev proti-ustavna.Ustava ne govori o velikosti lastnine, namreč, daje velika lastnina boljprava lastnina in zato zašči-tena, medtem ko »mala lastnina« ni čisto prava Delo, 20. avgusta lastnina in zato ni zaščitena. Ustava ne razlikujevelikih in malih lastnikov, niti ne velikih in »malihdelničar]ev«.Če bi ustava to razlikovala, bi to lahko pomenilo,da so veliki delničarji pravi lastniki inje zato nji-hova lastnina zaščitena, medtem ko »mali delni-čarji« niso čisto pravi lastniki, in njihova lastninanipod ustavno zaščito. Kerpa ustava tega ne ra-zlikuje, je delitev delničarjev po lastninskih pravi-cah na »velike« in »male« delnicarje, neustavna.Resje, da so tudi nekatere druge države, npr. Nem-čija, vpeljale možnost »iztisnitve«. A na spletnihstraneh lahko preberemo, da so se o tem razmah-nile ostre diskusije, in mnogi menijo, da to ni vskladu z ustavo.Grenak priokus ostaja, da je to razlastitev. Kakonaj bomo potem prepričani, da se nekaj podobne-ga ne more zgoditi z drugimi vrstami lastnine, danpr. lepega dne tudi etažna lastnina ne bo prizna-na kot ustavno zasčitena lastnina, ampak bo nek-do po pridobitvi večine stanovanjvbloku lahko iz-tisnil »male etažne lastnike«, seveda za zakonskodoločeno »pravično odškodnino«? Zakaj naj bi bildelež neke tovarne (delnica), kar se tiče lcistnin-skihpravic, nekaj tako zelo drugačnega od deležastanovanjskega bloka (skupaj z deleži na skupnihprostorih in napravah)?Skratka, »iztisnitev« je dokajsporna zadeva, takospravnega,kottudizmoralno-etičnegavidika.Žesam izraz »iztisnitev« je žaljiv za male delničarje,poleg tega pa veliko pove o stiskaštvu nekaterih»velikih« delničarjev m o zakonskipotuhi, kijimjoje uspelo zlobirati, najprej ponekod v tujini, sedajpašeprinas. *MATE) PAVŠIČ, Ljubljana

Medij: Delo - Sobotna priloga
Avtorji: Pavšič Matej
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga
Datum: 08. 12. 2007
Stran: 38