- Medij: STA
- Datum objave: sreda, 06.04.2016
Ljubljana, 06. aprila (STA) - Z zahtevo za presojo ustavnosti prenovljenega zakona o bančništvu iz leta 2013, ki je bil podlaga za obsežno sanacijo bank, se je na ustavno sodišče obrnilo tudi Vrhovno sodišče. Vrhovni sodniki namreč ocenjujejo, da zakon imetnikom podrejenih obveznic krati njihove ustavne pravice do sodnega varstva.
Vrhovno sodišče neskladnost z ustavo vidi v delu, kjer zakon izbrisanim imetnikom podrejenih obveznic ne omogoča vložitve tožbe proti Banki Slovenije. Gre za 347. člen zakona, ki med drugim predvideva, da lahko tožbo proti odločbi Banke Slovenije o prenehanju banke in proti odločbi o izrednem ukrepu vloži samo prizadeta banka. O tem je sicer pred tem poročalo več medijev.Na vrhovno sodišče se je obrnil eden od izbrisanih imetnikov podrejenih obveznic NLB. Upravno sodišče je namreč zavrglo njegovo tožbo zoper odločbo Banke Slovenije, saj po zakonu o bančništvu do nje ni upravičen.
Podoben argument o kratenju ustavnih pravic do sodnega varstva v svojih lastnih zahtevah za presojo ustavnosti prenovljenega zakona o bančništvu navajajo tudi razlaščeni mali delničarji in imetniki podrejenih obveznic, katerih terjatve do banke so bile izbrisane.
Sanacija bank je namreč posegla v njihove lastninske pravice, nimajo pa možnosti tožbe, temveč lahko uveljavljajo le povrnitev storjene škode. Pri tem so mali delničarji bank celo na boljšem, saj lahko pravico do sodnega varstva uveljavljajo vsaj prek pooblaščenih predstavnikov bank.
Vrhovno sodišče tako ustavnim sodnikom predlaga razveljavitev 347. člena, obenem pa naj po njihovem predlogu ustavno sodišče DZ naloži ustrezno zakonsko ureditev vseh pooblastil sodišč in drugih načinov odprave posledic, če bi bila odločba o izrednih ukrepih Banke Slovenije spoznana za nezakonito. Zaradi pričakovanega velikega števila tožb v tem primeru po poročanju medijev predlagajo, da bi se to urejalo prek odškodninskih zahtevkov, tudi z možnostjo sistemskega mehanizma reševanja, kot je to primer pri nekaterih kršitvah človekovih pravic.
Po podatkih združenj malih delničarjev je škodo zaradi izvedenih ukrepov za sanacijo bank, ki so vsebovali tudi razlastitev lastnikov in podrejenih upnikov, v Sloveniji utrpelo blizu 100.000 imetnikov delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic s 600 milijonov evrov premoženja ter okoli 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah. Izgube so po njihovem utrpela tudi številna podjetja in občine.
Do nove zahteve za presojo ustavnosti prihaja, kljub temu da sodišče EU še ni podalo mnenja o vprašanjih, ki jih je glede sanacije slovenskih bank in skladnosti s pravnim redom EU na Sodišče EU naslovilo ustavno sodišče.
Generalni pravobranilec Sodišča EU je sicer februarja v svojem mnenju med drugim ocenil, da bruseljske smernice o državni pomoči bankam iz leta 2013, ki so bile podlaga za pripravo omenjene spremembe zakona o bančništvu niso bile zavezujoče, ustavno sodišče pa mora na koncu presoditi o sorazmernosti in skladnosti dejansko izpeljanih ukrepov za sanacijo slovenskih bank.
Pritrditev svojim stališčem so v mnenju našli tako na strani razlaščencev kot države, saj je pravobranilec v svoji kompleksni oceni navedel argumente in poglede, ki se jih lahko razume kot pritrditev argumentov enih in drugih.
Predlogi pravobranilca za končno odločitev Sodišča EU, ki bo v naslednjih mesecih uradno odgovorilo na vprašanja ustavnega sodišča, niso zavezujoči, vendar pa lahko nakažejo smer, v katero bi utegnili iti odgovori. Ustavno sodišče pa naj bi nato po pričakovanjih svojo odločitev sprejelo enkrat do konca leta.
- Medij: STA
- Avtor: jes/bg
- Teme: Mediji o VZMD
- Rubrika: Slovensko gospodarstvo
- Datum objave: sreda, 06.04.2016